Ines Kežman iz Motovile je uvodoma predstavila evropski zeleni dogovor (politična prioriteta Evropske komisije) in konkretne, praktične pobude, ki iz njih izhajajo. Predvsem Novi evropski Bauhaus (NEB), okoljski, gospodarski in kulturni projekt za lažje uresničevanje zelenega dogovora. Z njim želi Komisija – v sodelovanju z deležniki – spodbuditi spremembo miselnosti in vključevanje trajnostnih praks v vse vidike življenja in delovanja, vključno s snovanjem in izvedbo mednarodnih projektov. V navdih in premislek sta bila predstavljena dva primera. Slovenski Ustvarjalni laboratorij Krater, nominiranec za nagrado NEB, je prototip mehanizma za regeneriranje zemeljskega površja, ki na ruševinah urbanih ekosistemov oblikuje nove svetove. Drugi primer pa je orodje Green Charter for Film Festivals, ki je filmskim festivalom v pomoč pri omejevanju vplivov na okolje in nudi različne pobude za nevtralizacijo okoljskega vpliva kot so kalkulatorji ogljičnega odtisa, zero waste gibanje ipd.
Katja Sreš iz Ekologov brez meja, vodilne nacionalne okoljske organizacije je predstavila, kako so že od začetka februarja Zavod Otok pripravljali na skupen cilj junijskega festivala Kino Otok. Kot prvi slovenski filmski festival se je podal na zero waste pot s ciljem v letošnji ediciji proizvesti čim manj odpadkov in jih ločeno zbrati več kot 90 %. Pri prehodu na okolju bolj prijazne prireditve, poudarja Sreš, je ključno pravočasno se povezati s partnerji (kot so Ekologi brez meja), ki organizatorjem s svojim znanjem, individualiziranim pristopom, partnerstvi, vodenjem ter nadzorom in ravnanjem z odpadki (vključno s tehtanjem) na prireditvah nudijo neprecenljivo strateško vodenje na poti k manj – ali nič – odpadkom. Pri tem je izjemnega pomena komuniciranje, ki mora biti dvosmerno, razbijati mite in na konstruktiven način spodbujati vse vpletene (obiskovalce, sponzorje, organizatorje …) k pravim korakom v smeri zmanjševanja odpadkov, četudi so ti na prvi pogled »majhni«. Zadovoljstvo s tukaj predstavljenimi konkretnimi rešitvami je izrazila tudi direktorica festivala Kino Otok, Tanja Hladnik, ki pa si želi več sistemske podpore za tovrstne pobude »od zgoraj navzdol«.
Medtem ko se je Kino Otok za svojo strategijo obravnave odpadkov obrnil na izkušenega partnerja, je avstrijski festival Crossing Europe svojo pot zmanjševanja odpadkov pred desetletjem začel zaradi pogoste težave – manka finančnih virov. Katharina Riedler, sodirektorica festivala, je predstavila, kako jo je ta težava, poleg osebnega entuziazma, motivirala za spremembe, zaradi katerih je Crossing Europe danes zgled zelenega filmskega festivala. Tisto, kar je na začetku bil »izhod v sili«, npr. izposoja pohištva iz druge roke/uporaba kartonskega pohištva s potencialom ponovne uporabe za opremo festivalskih prizorišč, recikliranje in nadgradnja različnega potrošnega materiala, kot so festivalske zastave, plakati, akreditacije, kuverte …, uporaba papirnatih vrečk za goste in občutno zmanjševanje ali celo ukinjanje festivalskih daril, uporaba koles za prevažanje materialov …, je postal modus operandi festivala, na katerega danes prisegajo tudi sponzorji, partnerji in obiskovalci. V tem procesu je festival z doslednostjo, konstruktivno komunikacijo in premišljeno izbiro partnerjev ter izobraževanjem občinstva opravil veliko delo. Dober primer so festivalski sprejemi, ki so sicer velik generator odpadkov. Glavnega sponzorja je festivalska ekipa uspešno prepričala, da gostom ponudi pijačo izključno v malih steklenicah, ki pa jih obiskovalci disciplinirano vračajo, s čimer se kroženje in prispevek k manj odpadkom uspešno sklene.
Navedene rešitve so ob spodbudi Ekologov brez meja občinstvo navdihnile k bolj samozavestnemu premisleku o tem, kako še več narediti v smeri manjšega okoljskega odtisa.
Seveda pa ostajajo odprta tudi mnoga vprašanja, predvsem o digitalnih rešitvah nekaterih okoljskih dilem, npr. izključno digitalna gradiva kulturnih dogodkov in digitalne vstopnice za zmanjševanje porabe papirja ipd., ki pa hkrati predpostavljajo visok ogljični odtis. Motovila septembra organizira posvet »Ustvarjalnost za trajnost«, kjer bomo med drugim iskali odgovor tudi na to vprašanje – spremljajte nas.
