Financni Menedzment Ii Okm Junij2020

Strategije in taktike pridobivanja sredstev na razpisih

Motovila je v okviru serije usposabljanj z naslovom „Onkraj kulturnega modela“ predstavnike nacionalnih in mednarodnih programov financiranja povabila, da se pridružijo spletni razpravi, ki jo je vodila Urška Jež, izkušena producentka v kulturi, da bi osvetlili različne vidike pridobivanja finančnih virov prek razpisov. Spletni pogovor je potekal 15. junija 2020, ko je že bilo jasno, da bo zaradi krize COVID-19 kulturni in ustvarjalni sektor utrpel velike negativne ekonomske posledice. Glede na vpliv, ki ga bodo imele trenutne razmere na delovanje oz. preživetje(!) tega sektorja, smo želeli izpostaviti v teh razmerah še toliko bolj nujna znanja in kompetence, potrebna za vzpostavitev trajnostnega poslovnega modela.

Ob tej priložnosti smo se osredotočili na mehanizem financiranja, ki ga večina kulturnih organizacij zelo dobro pozna. Namreč, največji delež finančnih virov, potrebnih za opravljanje svojega poslanstva, pridobijo na lokalnih, nacionalnih in mednarodnih razpisih, ki jih objavljajo javni in zasebni financerji. Kljub temu imajo le redko čas, da strateško razmislijo o tem mehanizmu. Dogodek je ponudil platformo za izmenjavo in priložnost za tak razmislek s predstavniki štirih institucij iz različnih koncev Evrope, ki dodeljujejo finančne podpore in so morda manj pogosto na zemljevidu slovenskih prijaviteljev.

Pogovarjali smo se z Deo Vidović, direktorico sklada Kultura Nova (HR), Michalom Pavlíkom, vodjo za odnose z javnostmi pri Višegrajskem skladu (SK), Philippom Dietachmairjem, vodjo programov pri Evropski kulturni fundaciji (NL), in Veroniko Vodlan, projektno svetovalko pri CNVOS, ki izvaja Sklad za aktivne državljane v Sloveniji (SI). Gostje so se strinjali, da je bila razprava tudi dragocena priložnost zanje kot predstavnike institucij, ki dodeljujejo nepovratna sredstva, da se srečajo in izmenjajo mnenja o različnih pristopih pri oblikovanju in razvoju mehanizmov financiranja, zlasti v zvezi z izzivi zaradi pandemije, njenih dolgotrajnih vplivov in vloge vladnih ukrepov za podporo kulturnega sektorja.

Dogodek si lahko tudi ogledate!

Po kratkem uvodnem krogu, namenjenemu predstavitvam gostov, se je pogovor osredotočil na tri teme:

Najprej smo razpravljali o tem, kako financerji svoje cilje in poslanstvo prenesejo v shemo financiranja in kako zbirajo ustrezne podatke o dejanskih potrebah sektorja. Na splošno pri vseh ta proces vključuje sodelovanje strokovnjakov, ki dobro poznajo področje in imajo pogosto večletne izkušnje s sodelovanjem s kulturnimi ustanovami. Navadno programi financiranja izhajajo iz vprašanja, ki ga te institucije želijo obravnavati, ali identificiranih vrzeli, za katere menijo, da jih je treba zapolniti, ter nudijo podporo za dejavnosti, ki jih kulturne organizacije ne morejo financirati iz drugih virov. Z usmeritvijo na področje, za katerega ugotovijo, da je problematično, je določen njihov cilj, kar je tudi eden od ključnih razlogov za zavrnitev vlog – pogosto menijo, da je za prijavitelja na voljo drug sklad, ki je primernejši za predlagani projekt ali program (npr. na ECF pogosto dobijo vloge za projekte, ki so kandidirali na razpisih Ustvarjalna Evropa).

Medtem ko se je zaradi perečih posledic pandemije razprava večkrat usmerila k praktičnim vidikom, smo se v drugem delu osredotočili na bolj konceptualno raven. Strokovnjaki so bili enotni, da bi bili kakršni koli zaključki ali sklepi o posledicah pandemije težavni in nemogoči zaradi nepoznavanja in dvoumnosti trenutnih razmer. Dea Vidović je bila obenem skeptična glede možnosti paradigmatičnega premika, ki naj bi ga spodbudila kriza, ter vpletenosti vlad v obnovo kulturnega sektorja. Ideološko gledano vrednote, kot so enakost, raznolikost, varovanje podnebja in okolja, intersekcionalnost na ravni družbe, so lahko samo popularni izrazi tega trenutka, čemur morda ne bodo sledili konkretni ukrepi vlad. Kulturni sektor je res postal vidnejši in morda to situacijo lahko uporabimo, da nekaj spremenimo, je poudarila Dea. Projektna logika, ki upravlja s tem sektorjem, je povzročila več sistemskih težav in morda je zdaj pravi čas, da ga ponovno premislimo in sprožimo nekatere sistemske spremembe.

Na praktični ravni se financerji prilagajajo tako, da razpoložljive vire usmerjajo v vprašanja, ki jih zaznajo kot tista, ki zaradi pomanjkanja sistemskih rešitev potrebujejo dodatno podporo. Izpostavili so zagovorniške veščine, solidarnost, podporo novim ranljivim skupinam, pa tudi kulturni sektor, ki prevzema vlogo drugih sektorjev, kot sta izobraževanje in socialna oskrba – ne nujno samo zaradi pandemije. V zadnjem času so zaznali povečano število prijav, vendar so naši gostje kritizirali recikliranje obstoječih projektnih predlogov kot odgovor na nove finančne priložnosti, hkrati pa so izrazili popolno razumevanje motivov in razlogov prijaviteljev.

V zaključnem delu smo naše goste prosili, da svojim potencialnim prijaviteljem podajo nekaj praktičnih nasvetov, kako izboljšati taktike razvoja projektnega predloga:

  • Ta naj bo predvsem realen in pošten, je poudaril Philipp Dietachmair. Realnost v smislu, kaj je mogoče doseči v določenem časovnem okviru in s predvidenimi sredstvi. Ocenjevalci so strokovnjaki z večletnimi praktičnimi izkušnjami, dobro opremljeni, da presodijo, kaj je realno, izvedljivo in logično. Proračun pripoveduje zgodbo samo v povezavi z opisnim delom. Če je za projekt ključen nek poseben strošek, ga nikar ne prikrivajte ampak ga dobro utemeljite v opisnem delu predloga. Ni pravega ali napačnega načina strukturiranja proračuna, če je skladen z zgodbo projekta. Dodajanje neke dejavnosti rednemu delu organizacije zgolj zato, da bi vaša prijava na videz ustrezala razpisu, je navadno dobro jamstvo za neuspeh in večinoma takšni projekti le izčrpajo organizacijo, kot je poudarila Veronika Vodlan.
  • Michal Pavlík nas je spomnil, da razmišljamo o inovacijah v smislu geografskega širjenja znotraj in zunaj državnih meja, vključevanja novih partnerjev in nagovarjanja novih ciljnih skupin, ko gre za zagotavljanje trajnosti dolgoročnim, ponavljajočim se ali cikličnim projektom, kot so festivali.
  • Izpostavljen je bil tudi pomen partnerstev za vzpostavljanje močnejše mreže virov, novih perspektiv, večjega dosega in učinkov. Skupaj lahko naredimo več in bolje, vendar je ključno vedeti, s kom sodelujete, zato bi bila ena od koristnih taktik najprej zbiranje sredstev za majhno pilotsko izmenjavo ali projekt, s pomočjo katerega bi lahko preverili združljivosti z novimi partnerji.

Namesto zaključka pa vabilo naših gostov:

Preverite programe sodelujočih institucij, da ne zamudite katere od prihodnjih priložnosti za financiranje projektov vaše organizacije ali pa dejavnosti v okviru vašega konzorcija mednarodnih partnerjev. Preden pa začnete razvijati svoj predlog, ne pozabite najprej preveriti, kakšni projekti so bili izbrani na prejšnjih razpisnih rokih in kakšen je bil npr. povprečni proračun in obseg podprtih projektov.

  • Evropska kulturna fundacija – Sklad za kulturo solidarnosti: Upravičene so prijave z vsega sveta. Drugi razpisni rok se je zaključil 14. julija 2020, vendar pričakujemo nove pozive.
  • Višegrajski skladi: Trikrat letno podelijo podpore v okviru treh razpisov, ki so objavljeni 30 dni pred razpisnimi roki, ki so vedno 1. februarja, 1. junija in 1. oktobra. Prijave slovenskih organizacij so mogoče v konzorciju z vsaj tremi partnerji iz različnih višegrajskih držav.
  • Active Citizens Fund v Sloveniji: Poziv za mikro projekte NVO za zagovorniške, pravne, komunikacijske ali druge akcije, ki mora biti izvedena nemudoma, je odprt do 1. decembra 2020. Sredstva so še vedno na voljo. Jeseni bodo objavili nov razpis za institucionalno podporo za slovenske NVO.
  • Sklad Kultura Nova: Slovenske organizacije se lahko v vlogi partnerja pridružijo vlagatelju s Hrvaške. Predvidoma bo decembra 2020 objavljen razpis za prihodnje leto.

Banner 932x524pxPoročilo je pripravila moderatorka pogovora Urška Jež.

Seminar je del serije strokovnih usposabljanj “Onkraj kulturnega modela” (OKM), ki jo Motovila v sodelovanju s partnerji in mednarodnimi strokovnjaki izvaja od leta 2018. Seminar Finančni menedžment – Strategije in taktike pridobivanja sredstev sofinancira Mestna občina Ljubljana. Celoten program preverite tukaj.

Podpirajo nas

Ce Eacea Hor En 943x165@72 E1454406692103 380x69
Ministrstvo Za Kulturo1 380x58
Evropska Komisija
Logo Mol 1