Prihodnost je nepredvidljiva, prav tako tudi načrtovanje kulturnih dogodkov. Organizirati manj, v virtualnem prostoru ali narediti to bolj intimno in bližje lokalnemu občinstvu, se zdi trend v trenutnih razmerah. Uprizoritvene umetnosti so morda najbolj ogrožene med kulturnimi sektorji. Pandemija je, kot še nikoli doslej, dogodkom odvzela mednarodno razsežnost. Smo šele na začetku krivulje učenja in ne vemo, kaj bo prinesla prihodnost.
To je nekaj poudarkov, ki so jih izpostavili razpravljavci drugega dogodka (1. okt. 2020) v ciklu Plan B za kulturne politike evropskih mest.
Pri pogovoru na temo odnosa med kulturo in prostorom, ki ga je vodil Ragnar Siil, so sodelovali predstavniki evropskih mest Kaunas, Reka in Ljubljana:
– Ana Kočegarova, vodja za mednarodne odnose in program EPK Kaunas 2022
– Irena Kregar Šegota, direktorica EPK Reka 2020
– Nevenka Koprivšek, umetniška direktorica zavoda Bunker in mednarodnega festivala sodobne odrske umetnosti Mladi levi
Priporočamo ogled celotnega VIDEO pogovora!
– Kulturni dogodki so večinoma preselili na prosto, v parke, na trge, celo v garaže … in iz fizičnega v digitalni prostor.
– Na dogodke se je treba predhodno prijaviti. Organizatorji morajo vedeti, koliko obiskovalcev pričakovati in kdo se bo udeležil dogodka.
– Posamezni dogodki so razdeljen na več manjših, organiziranih na različnih lokacijah in za manj občinstva.
– Velike dogodke (npr. Evropske prestolnice kulture) se preoblikuje v bolj intimne.
– Uradniki in odločevalci morajo prilagoditi svoj pogled in razumevanje razmer v sektorju, kulturne institucije pa postati manj toge. Potrebni so novi načini sodelovanja in več skupnega dela.
– Covid-19 je pospešil digitalni premik, kar bo vplivalo tudi na fizični prostor in organizacijo hibridnih dogodkov. Zato je ključnega pomena vzpostavitev neodvisnih spletnih platform, sicer bodo namesto umetnikov in producentov kulturnih vsebin imeli koristi le svetovni komercialni velikani.
– Na splošno obstaja občutek, da občinstvo podpira kulturni sektor. Občinstvo je zelo prilagodljivo, želi si izkušnje v živo.
– Vendar je izražena jasna skrb: naraščajoča neenakost v družbi se odraža tudi pri dostopu do (digitalne) kulture. Prenos kulturnih vsebin na splet ne bo rešil težav z dostopnostjo do kulture.
– Velike probleme povzroča tudi dejstvo, da zaradi bistveno zmanjšanega občinstva obstoječi poslovni model ni več ekonomsko vzdržen. Brez ustreznih podpornih ukrepov na mestni ali državni ravni ni mogoče omogočati več predstav za manj občinstva.
– Pomembno je, da se odzovemo na potrebe umetnikov in njihovega delovanja v popolnoma spremenjenih razmerah.
– Smiselno je vlagati v »čas« ustvarjalcev v tistem obdobju, ko ne morejo ustvarjati oz. javno nastopati.
– Umetniki bodo tako lahko bistveno prispevali tudi k premisleku o (javnem) prostoru.
Dogodek je bil del programa srečanja IETM Multi-location Plenary Meeting 2020, ki se je med 1. in 2. okt. odvil prek spleta in v živo na različnih lokacijah po Evropi, v Sloveniji pa je srečanje gostilo Gledališče Glej.
Cikel spletnih pogovorov organizirata Mestna občina Ljubljana in zavod Motovila (CED Slovenija) v sodelovanju s člani evropske mreže centrov Ustvarjalna Evropa.Mestna občina Ljubljana je kandidatka za naziv Evropska prestolnica kulture 2025.
Že prejemate naše e-novice?
Razpisi, mednarodna mobilnost, usposabljanja, povezovanje, kulturne politike, (strokovni) bralni namigi in še kaj.
Za vas preverimo, pretočimo, prevedemo in dostavimo. 10x na leto.
NAROČITE SE
