Motovila Plan B 932x600px 1

Kultura in prostor v času krize in po njej

Kinodvorane, gledališča, plesna in druga kulturna prizorišča so marca letos zaprla vrata. Kulturne vsebine so se hitro v še večji meri preselile na splet in – ko je bilo omogočeno – na prosto, pod sonce in zvezde. Natančnemu spremljanju navodil in omejitev pristojnih institucij ter v primeru gostov iz tujine tudi barv na semaforju držav se je pridružilo še redno preverjanje vremenske napovedi. Česar so vajeni kmetje in organizatorji poletnih festivalov, je postalo redna skrb in zadolžitev vseh, ki v spremenjenih okoliščinah skušajo uresničiti vsaj nekaj svojega kulturnega programa, ki je bil načrtovan še takrat, ko si niso mogli niti predstavljati, kaj nas čaka v letu 2020.

Kulturne vsebine in dogodki, ki so se iz dvoran preselili na splet ali na prosto, so bili v veliki meri dostopni brezplačno, čeprav so prav njihovi ustvarjalci predstavniki najbolj ogroženega sektorja v Evropi. Pa tudi plačljivi dogodki, organizirani v živo ali v virtualnem prostoru, niso rentabilni.

Pri digitalnih ni mogoče računati na široko zastopanost različnih skupin – npr. študija Digital Culture – Consumer Tracking Study (NESTA, jun. 2020) je razkrila, da je kriza še povečala digitalni razkorak med različnimi socialnimi skupinami, saj so k povečanju števila uporabnikov digitalnih vsebin v glavnem prispevale socialno privilegirane skupine. Pri dogodkih v živo pa je treba zadostiti zelo strogim varnostnim zahtevam za omejevanje širjenja virusa in omejevati največje dovoljeno število publike, kar organizatorjem onemogoča ustvarjanje vsaj minimalno pozitivne bilance.

Če smo bili pred krizo v glavnem navajani le na ulično gledališče in glasbenike, je v času korone kultura v vseh možnih oblikah poiskala svoje gledalce v številnih soseskah, na dvoriščih, pod okni in balkoni, na pročeljih hiš in obrežjih rek …

Ali gre samo za začasno rešitev ali pa je pandemija pospešila daljnosežne spremembe? O tem, da je pandemija z neverjetno hitrostjo pospešila digitalni premik ustvarjalnih vsebin in praks v virtualni prostor, kar bo gotovo vplivalo tudi na pojav novih umetniških oblik, se bomo pogovarjali na pogovoru Plan B, ki bo 5. novembra.

Kaj pa živa umetnost in ustvarjalnost? Kako zagotoviti enako mero dostopnosti kulture in ustvarjalnosti za vse in ohraniti (tudi) tradicionalne načine posredovanja kulturnih vsebin? Bo obstoječa kulturna infrastruktura lahko še omogočala preživetje kulturi in umetnosti? Ali pa bodo ponovno odkrite lokacije v javnem prostoru postale prevladujoča prizorišča za kulturo in umetnost »v živo« vse dokler ne bo učinkovitega cepiva?

O tem bomo 1. oktobra razpravljali v drugem spletnem pogovoru v ciklu Plan B za kulturne politike evropskih mest, ki se bo osredotočil na odnos med kulturo in prostorom. Pogovor s predstavniki evropskih mest bo moderiral priznani mednarodni strokovnjak za kulturne politike in razvoj ustvarjalnih mest, Ragnar Siil. Na dogodek se lahko prijavite TUKAJ.

Dogodek je del programa srečanja IETM Multi-location Plenary Meeting 2020, ki se med 1. in 2. okt. odvija prek spleta in v živo na različnih lokacijah po Evropi, v Sloveniji pa srečanje gosti Gledališče Glej. Za udeležbo na drugih dogodkih srečanja IETM se je potrebno prijaviti do 17. sept. na povezavi tukaj.

Cikel spletnih pogovorov organizirata Mestna občina Ljubljana in zavod Motovila (CED Slovenija) v sodelovanju s člani evropske mreže centrov Ustvarjalna Evropa.
Mestna občina Ljubljana je kandidatka za naziv Evropska prestolnica kulture 2025.

Podpirajo nas

Zdruzen Logo Slo2
Ministrstvo Za Kulturo1 380x58
Logo Mol 1