Kultura in prostor v času krize in po njej

Ana Kočegarova je kulturna producentka, ki deluje na področju sodobne umetnosti in kreativnih industrij.
Od leta 2013 do 2017 je delala kot koordinatorka bienala Kaunas in mednarodnega rezidenčnega projekta »Networked Encounters«. Hkrati je pripravila več projektov na področju umetnosti in spletnih kreativnih industrij, med drugim tudi spletno platformo za sodobno umetnost Art-Cart.eu in platformo za ustno izročilo Atmintiesvietos.lt.
Od leta 2015 do 2017 je bila koordinatorka kandidature za Evropsko prestolnico kulture Kaunas 2022. Potem ko je Kaunas leta 2017 prejel naziv EPK, je postala izvršna direktorica organizacije, od leta 2018 pa je vodja za mednarodne odnose in program EPK. Je tudi kuratorka platforme za krepitev zmogljivosti “Tempo Academy of Culture” v okviru EPK Kaunas 2022.

Irena Kregar Šegotaje diplomirala iz angleškega in francoskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu ter iz pomorskega gospodarstva na Pomorski fakulteti na Reki. Kulturni menedžment, kulturne politike in kulturne odnose je študirala na Univerzi v Zadru (Evropske študije: jeziki in kulture v stiku), v organizacijah Chambre de commerce de Paris in Observatoire des politiques culturelles de Grenoble ter na pariški šoli École Nationale d’Administration.
Trenutno je izvršna direktorica agencije Rijeka 2020, ki je odgovorna za izvajanje projekta Reka – Evropska prestolnica kulture 2020. Pri projektu je sodelovala od samega začetka, najprej kot izvršna koordinatorka in vodja mednarodnih odnosov pri prijavi za EPK Reka 2020, nato pa kot izvršna direktorica za razvoj, partnerstva in sodelovanje v podjetju Rijeka 2020.
Njene poklicne izkušnje vključujejo položaj svetovalke za mednarodno kulturno sodelovanje v reški mestni hiši, delo v reškem mestnem lutkovnem gledališču (na oddelku za trženje in odnose z javnostmi ter v vlogi koordinatorice Mednarodnega lutkovnega festivala na Reki), delo na hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve in poučevanje na reških srednjih šolah. Irena je bila v letih 2003–2018 predsednica organizacije Alliance Française na Reki, v letih 2015–2018 pa podpredsednica evropske kulturne mreže Les Rencontres – LIKE. Tekoče govori angleško, francosko in italijansko.

Nevenka Koprivšek je diplomirala iz igre na mednarodni šoli Ecole Jacques Lecoq v Parizu. Leta 1989 je postala umetniška direktorica Gledališča Glej in leta 1997 ustanovila nevladno organizacijo Bunker in je od takrat njegova umetniška direktorica. Bunker ustvarja umetniške programe, ki skušajo reflektirati aktualne socialne, ekološke in politično-kulturne teme. Producira in predstavlja sodobne gledališke in plesne predstave, organizira izobraževalne programe in oblikuje dva festivala sodobne uprizoritvene umetnosti: Mladi levi v Ljubljani in Drugajanje v Mariboru. Od leta 2004 Bunker upravlja tudi čudovit industrijski objekt Stare mestne elektrarne, revitaliziran v sodobno gledališče.
Nevenka je sodelovala pri številnih mednarodnih mrežah in projektih izmenjav ali je bila tudi njihova pobudnica oz. soustanoviteljica. Občasno piše, predava in svetuje o različnih vprašanjih programiranja in kulturne politike. Je tudi certificirana učiteljica metode Feldenkrais, ozaveščanja skozi gib, ki jo intenzivno izvaja in poučuje. Prejete nagrade vključujejo: občinska nagrada za posebne dosežke v kulturi Mestne občine Ljubljana (2003), Chevalier – vitezinja reda umetnosti in leposlovja (2011) in častnik reda umetnosti in leposlovja (2015) francoske vlade.

Ragnar Siil je mednarodni strokovnjak za kulturno politiko, ustanovitelj in direktor Creativity Lab – možganskega trusta za kulturno politiko in kreativne industrije v Baltski regiji. Opravljal je funkcijo estonskega podsekretarja za umetnost, bil je predsedujoči strokovni skupini Evropske unije za kulturne in ustvarjalne industrije. Kot eden ključnih strokovnjakov je sodeloval pri programu Kultura in ustvarjalnost EU–Vzhodno partnerstvo ter pri Evropskem zavezništvu za kreativno industrijo. Ragnar je direktor Cultural Policy Designers Network, svetoval je številnim evropskim mestom, ki so postala evropske prestolnice kulture in člani mreže Unescovih kreativnih mest. Ragnarjeva doktorska raziskava na Estonian Business School se osredotoča na razvoj kreativnih mest.