Motovila&ustvarjalnaevropa Išče Publiko Mb Fbs Okt2019 (12)

Razvoj občinstev: še vedno pomembni dobri odnosi

Na dogodku »Ustvarjalna Evropa išče publiko« v Mariboru (16. okt.) nas je zanimalo, ali se je »(ne)zaupanje« do koncepta razvoja občinstev od leta 2014, ko je postal prednostna naloga programa EU Ustvarjalna Evropa, kaj spremenilo.

Brez vzpostavljanja dobrih odnosov ne gre.

To je zaključek tridnevne konference o razvoju občinstev Prečiti meje, ki je med 14. in 16. okt. 2019 potekla v okviru 54. Festivala Borštnikovo srečanje. Pri delu programa je sodelovala tudi Motovila, in sicer smo pripravili dogodek z naslovom Ustvarjalna Evropa (še vedno) išče publiko (16. okt.). Svoja razmišljanja o razvoju občinstev so z Matejo Lazar delili Inga Remeta (Gledališče Glej), Mihael Čepeljnik (Slovenski gledališki inštitut – SLOGI) in Marko Bratuš (SNG Nova Gorica), ki imajo bogate izkušnje tako z mednarodnim sodelovanjem kot s temo konference.

Matejo je zanimalo, ali se je »(ne)zaupanje« do koncepta razvoja občinstev od leta 2014, ko je postal prednostna naloga programa EU Ustvarjalna Evropa, kaj spremenilo. Naši gosti so se strinjali, da je pojem pred petimi leti vzbujal veliko nelagodja, a bolj zato, ker ga nis(m)o razumeli. Izkazalo se je, da je »obvezni« premislek o občinstvih prinesel pozitivne spremembe vsem trem institucijam, ki so s tem nekoliko prilagodile svoje delovanje, pri čemer pa niso ogrozile svojih vrednot in estetike. Še več, premislek o občinstvih jih je spodbudil, da so pričeli razvijati raznolike projekte tudi na področju kulturne vzgoje in s podporo drugih (EU) programov ter ne zgolj Ustvarjalne Evrope. Zaključili pa, da ni vse v številkah, temveč v odnosih, ki jih vzpostavljamo z našimi občinstvi.

Ali ste vedeli, da je zavod Motovila že leta 2014 organiziral konferenco na temo razvoja občinstev? O izkušnjah in dobrih praksah v poročilu in video posnetkih preverite tukaj. Peter Buckingham (Kube Consultancy) je takrat v predavanju Audience in the Mind opomnil, da moramo oblikovati programe ali ustvarjati umetnost z mislijo na specifično občinstvo. Da bi lahko upoštevali občinstvo, se moramo vživeti v potencialnega predstavnika občinstva: ali lahko na vseh ravneh – čustveni, mentalni, socialni – resnično definirano konkretno osebo, ki jo želimo doseči s svojim ustvarjanjem?

Podobno svetuje Jonathan Goodacre iz The Audience Agency, gost konference Prečiti meje. Če želite res dobro poznati svoje občinstvo in vzpostaviti z njim dober odnos, poskusite odgovoriti na naslednja vprašanja:

Koliko publike si želimo oz. kako velika naj bo?
Kakšna naj bo naša publika?
Kaj hočemo od svoje publike?
Kaj želimo, da čutijo / razmišljajo / cenijo?
Kako naj se naša publika razvija, napreduje?
Kakšen učinek sploh želimo doseči v družbi, pri publiki …?

Odlična popotnica, če se prijavljate na zadnji razpis Kultura za projekte sodelovanja programa Ustvarjalna Evropa (rok 27. nov. 2019).

#onkrajkulturnega Modela, 27.–28. Maj 2019. Foto ©janez Klenovšek Za Motovila.6

Priporočamo tudi:

– Obisk IETM Rijeka Plenary Meeting 2019 (med 24. in 27. okt. 2019), ki je del programa EPK Reka 2020.
– Branje odličnega in kritičnega premisleka o konceptu razvoja občinstev Audience to be, ki ga je na vabilo IETM spisala Nevenka Koprivšek, direktorica zavoda Bunker. Dodatno zanimivo branje na isto temo izpod peresa drugih povabljenih avtorjev je na voljo tukaj.

Podpirajo nas

Zdruzen Logo Slo2
Ministrstvo Za Kulturo1 380x58
Logo Mol 1