Tema prve okrogle mize je bila “Ustvarjalnost za koga”.
Udeleženci so omenili, da razvoj občinstva sicer ni bil prvotni cilj njihovih dejavnosti, vendar je postal sestavni del teh dejavnosti, saj so se morali iti v korak s časom. Petra Slatinšek (SI) je v zvezi z ljubljanskim Kinodvorom povedala, da je cilj Kinobalona ustvariti privlačen, dobro obiskan in pomemben izobraževalni program za otroke. Zaradi splošnega upadanja števila obiskovalcev kinematografov je trenutna praksa povezati obiskovanje kina s posebnimi dogodki. Zato se ukvarja z organizacijo dogodkov, delavnic in dejavnosti, prilagojenih potrebam otrok različnih starosti, Kinodvor pa ima tudi program za starše z dojenčki, starejše gledalce itd. Z ekipo razmislijo o vsakem filmu, ki ga bodo prikazali, in se vprašajo, koga bo zanimal. Nato poskušajo vzpostaviti povezavo s temi ljudmi. Potrebujemo izvrstno ustvarjalno ekipo in zanesljive baze podatkov, je povedala Petra Slatinšek.
Matjaž Farič (SI) je predstavil izkušnje z organizacijo festivala Front@ sodobnega plesa v Murski Soboti. Zavod Flota se je povezal s partnerji iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Londona, s katerimi intenzivno sodeluje na podlagi načela skupnega učenja. Skozi bogato izmenjavo zamisli in izkušenj so organizacije ugotovile, da je treba tako na podeželju kot v mestih upoštevati potrebe in interese lokalnih skupnosti ter se odzivati nanje. Inovativni ukrepi so vključevali prevoz občinstva z avtobusi na plesne festivale v sosednjih državah ter organizacijo plesnih delavnic za ljudi iz starejših generacij, ki so se udeležili tudi festivala. Farič je povedal, da so nenehno poslušali, kako se zmanjšuje občinstvo, ki ga zanima sodobni ples, vendar so hoteli to dejstvo spremeniti in obrniti v svojo korist.
Eva Kesslová (CZ) se pri svojem delu z orkestrom BERG v Pragi zanaša na partnerstva z netradicionalnimi prizorišči ali nenavadnimi lokacijami, meddisciplinarno in medsektorsko sodelovanje ter prostovoljstvo, da bi pridobila občinstvo za glasbo 20. stoletja. Povedala je, da občinstvu omogočajo doživetja. Vsaka od teh strategij ima neke vrste “vgrajeno” občinstvo, ki ga zanima program orkestra BERG: netradicionalna prizorišča pritegnejo netradicionalno občinstvo zaradi zanimive lokacije; sodelovanje s filmskim ustvarjalcem, plesno skupino ali vizualnim umetnikom pritegne občinstvo, ki ga zanima filmska, plesna ali vizualna umetnost; prostovoljci so posebej navdušeni nad umetniškim dogodkom in ga zato običajno zelo organsko promovirajo.
Umetnik Slaven Tolj (HR) je direktor Muzeja moderne in sodobne umetnosti na Reki. Spregovoril je o pomenu partnerstva in sodelovanja s posameznimi umetniki ter lokalnimi in regionalnimi organizacijami pri oživljanju muzeja. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer je Tolj začel delo v muzeju z le nekaj zelo dobrimi mladimi kustosi. Skupaj so razvili ustrezne strategije. Poudaril je tudi, kako pomembni sta verodostojnost in delovna odgovornost pri trošenju javnega denarja. Treba je priznati delo vseh sodelujočih in jih vključiti.
Tema druge okrogle mize je bila “participatornost, kulturna vzgoja in novi mediji”.
Sara Božanić (SI) je vodja Inštituta za transmedijski dizajn in ima veliko izkušenj s fokusnimi skupinami, za katere meni, da so bistvene za preverjanje, ali bodo zamisli, ki jih razvija njena organizacija, ustrezale potrebam strank. Na podlagi uporabniško usmerjenega oblikovanja preizkusijo prototipe in rezultate ter jih nato preizkusijo še enkrat. Sara Božanić v zvezi s družbenimi mediji meni, da niso vse platforme primerne za vse projekte, zato jih je treba uporabljati glede na to, kaj ponujajo in kaj lahko organizacija doseže. Preden začnete komunicirati, morate imeti po njenem mnenju strategijo, razumeti morate kulturo platforme, da lahko ustvarite dialog, in preizkusiti morate svoje predpostavke. Opozorila nas je, da ljudje potrebujejo tudi osebno interakcijo, ne le interakcije prek računalnika. Pritegnite ljudi na ulicah.
Muzealec Dragos Eduard Neamu (RO) je opisal, kako je iz upravitelja muzeja postal poslovnež v muzeju. Ko se je začel izvajati projekt romunska noč muzejev, so obiskovalce zaprosili za povratne informacije: ljudje so želeli imeti boljši dostop. Zato so se povezali z lokalnimi organizacijami in povečali obisk, tako da so obiskovalcem noči muzejev ponudili brezplačen javni prevoz ter omogočili dostop do programa prek mobilnih aplikacij. Nenehno si prizadeva za povezovanje muzeja in skupnosti v najširšem in najbolj vključujočem smislu. Ta pristop uporablja pri razvoju vseh projektov. Ljudje potrebujejo prostor za pripovedovanje svojih zgodb. V okviru njegovega projekta lahko skupnost soustvarja razstave.
Filmski režiser in scenarist Matevž Luzar (SI) je razkril, kako uporablja Twitter za neposredno komunikacijo in dialog z občinstvom. Ta strategijo je uspešno uporabil pri razvoju enega od novejših filmov, pri katerem je svoje sledilce zaprosil za zamisli in povratne informacije, da bi dobil boljši vpogled v temo. Tudi če imaš blagovno znamko, mora za njo vseeno stati oseba, je povedal. Tudi spletne kampanje za pridobivanje finančnih sredstev (t. i. crowdfunding) se lahko uporabijo za promocijo projekta in pridobivanje občinstva.
Luka Piškorič (SI), soustanovitelj Crowdfunding.si, je iz svojih izkušenj povedal, da sta pri podjetništvu najpomembnejša inovativnost in trženje. Pri množičnem financiranju je treba na primer pridobiti zaupanje. Dokazati moraš, da imaš ustrezne kompetence in sredstva. Zaupanje lahko pridobiš samo tako, da predstaviš svojo ekipo in njihove sposobnosti. To velja tudi za pridobivanje občinstva v umetnosti in kulturi: najpomembnejši so odnosi.
