Zaprtje ima hude posledice, a je hkrati lahko tudi izziv
Kot vsaka kriza nam je tudi trenutna ponudila priložnost za ponoven premislek o številnih vidikih našega dela – o spretnostih, strategijah, odnosih, dejavnostih in delovnih vlogah. Za manjše države, kulture in jezike bi lahko bila priložnost, da se odprejo globaliziranemu svetu in svetovnim trgom, saj dostopnost vsebin sega onkraj meja. Virtualni dogodki občinstvom lahko ponudijo priložnost, da se udeležijo dejavnosti, ki se jih doslej zaradi različnih razlogov niso mogli (zaradi delovnih obveznosti, oddaljenosti itd.). Obenem se je povečalo število hibridnih dogodkov, kar je prineslo izboljšave na ravni varnostnih načrtov in splošnega upravljanja dogodkov tega formata. Izvedba digitalnih ali hibridnih dogodkov pa je ključnega pomena tudi za umetnike, saj jim ti zagotavljajo priložnost za nastop in delo.
Gneča na spletu
V digitalnem prostoru še nikoli prej ni bilo toliko gneče. Virtualni prostor ponuja neskončno vsebin – a kako gledalce privabiti k ogledu naših vsebin? Vsakdo želi na spletu pritegniti pozornost vsakogar, hkrati pa se obdobje pozornosti, ki jo namenimo spletni vsebini, nenehno krajša. S tem v mislih bi morali najprej razmisliti, kdo predstavlja naše ciljno občinstvo in kako ga želimo nagovoriti.
Čeprav je zaslon enak za vse, pa je ključnega pomena vsebina, ki jo prikazuje. To pomeni, da moramo ponovno razmisliti o vključevanju občinstva in komunikacijskih strategijah ter zagotoviti bolj kakovostno vključenost na spletu. Pomembno je sodelovanje s skupnostmi, pa tudi vzpostavljanje partnerstev znotraj sektorjev in med njimi. Cilj je ustvariti manj vsebin, ki pa morajo biti bolj kakovostne.
Obenem si moramo prizadevati za sodelovanje in partnerstva tako znotraj kulturnega in ustvarjalnih sektorjev kot med različnimi sektorji, s podjetji. Za izboljšanje načina komuniciranja prek digitalnih kanalov ne potrebujemo digitalnih, temveč ustvarjalne veščine in sodelovanje s talenti iz različnih sektorjev. Pri tem ne smemo pozabiti, da vsa digitalna orodja niso draga (npr. podcast).
Estonska umetnost preživetja
V Estoniji, ki velja za najbolj “digitalizirano državo”, so začeli državljani v teh časih presenetljivo (ali pa morda tudi ne) bolj ceniti življenje brez spleta in skrb za duševno in fizično zdravje. V tem smislu je bila izbira “umetnosti preživetja” (ang. Arts of Survival) kot vodilne teme evropske prestolnice kulture Tartu 2024 resnično preroška.
Estonsko ministrstvo za kulturo je leto 2020 obenem razglasilo tudi za “leto digitalne kulture“. Ministrstvo za kulturo vse od leta 2000 določa tematske letne fokuse, pri čemer je bilo “leto digitalne kulture” razglašeno še pred začetkom pandemije COVID-19. Cilj letošnjega leta je “novim generacijam omogočiti sprejemanje tako žive kulture kot dediščine ter podpreti digitalne rešitve.” Estonija je svoje rešitve digitalnega izobraževanja brezplačno ponudila tudi drugim državam.
Kaj pričakovati ob (morebitni) vrnitvi “v normalno stanje”?
Zapleteno vprašanje z zapletenim odgovorom. Ker “stare normalnosti” morebiti ne bo več, bomo morali razmisliti o ohranjanju medosebne razdalje, o pametnih mestih pa tudi pametnih državljanih, ki bodo uporabljali digitalna orodja, a hkrati imeli možnost rabo kritično pretehtati.
Ne glede končni razplet pa bi se vsi morali zavedati naslednjega: šele če bi to obdobje morali preživeti brez kulture, glasbe, knjig in filmov, bi zares občutili, kaj pomeni zaprtje! Ne pozabite – kultura ponuja najboljše vsebine na svetu, vendar jih moramo znati uporabiti. Prepreka, zaradi katere kultura ne more v celoti izkoristiti potenciala v virtualnem okolju, je pomanjkanje evropskih spletnih platform. Ta kriza bi morala biti zato obenem priložnost, da jih razvijemo. Ali pa počnemo stvari povsem drugače, saj z digitalnimi velikani ne moremo tekmovati. Kako? Kulturne organizacije morajo s svojimi skupnostmi vzpostaviti več povezav, s čimer bodo zanje postale pomembnejše.
Plan B #1 – 
