Motovila Planb#3 Digital Shift In Culture Nov2020

PLAN B #3: Digitalizacija zbirk ni dovolj. Začnite pripovedovati zgodbe in sodelovati!

Tretji spletni pogovor v seriji PLAN B na temo pospešenega digitalnega premika v kulturi.

*Zaprtje ima hude posledice, a je hkrati lahko tudi izziv
*Gneča na spletu
*Estonska umetnost preživetja
*Kaj pričakovati ob (morebitni) vrnitvi “v normalno stanje”?
*Začnite pripovedovati zgodbe!

To je le nekaj zanimivih izhodišč, ki so nam jih v premislek ponudili gostje tretjega spletnega pogovora v seriji PLAN B, posvečeni kulturni politiki evropskih mest. Tema tokratnega pogovora, ki ga je vodil Ragnar Siil, je bil pospešeni digitalni premik, sodelovali pa so predstavniki Conventryja (VB), Tartuja (EE) in Ljubljane (SI):
Tony Guillan, digitalni kustos, Coventry City of Culture Trust
Kalle Paas, vodja odnosov z javnostmi, Evropska prestolnica kulture Tartu 2024
Simon Kardum, generalni direktor, Center urbane kulture Kino Šiška

Zaprtje ima hude posledice, a je hkrati lahko tudi izziv

Kot vsaka kriza nam je tudi trenutna ponudila priložnost za ponoven premislek o številnih vidikih našega dela – o spretnostih, strategijah, odnosih, dejavnostih in delovnih vlogah. Za manjše države, kulture in jezike bi lahko bila priložnost, da se odprejo globaliziranemu svetu in svetovnim trgom, saj dostopnost vsebin sega onkraj meja. Virtualni dogodki občinstvom lahko ponudijo priložnost, da se udeležijo dejavnosti, ki se jih doslej zaradi različnih razlogov niso mogli (zaradi delovnih obveznosti, oddaljenosti itd.). Obenem se je povečalo število hibridnih dogodkov, kar je prineslo izboljšave na ravni varnostnih načrtov in splošnega upravljanja dogodkov tega formata. Izvedba digitalnih ali hibridnih dogodkov pa je ključnega pomena tudi za umetnike, saj jim ti zagotavljajo priložnost za nastop in delo.

Gneča na spletu

V digitalnem prostoru še nikoli prej ni bilo toliko gneče. Virtualni prostor ponuja neskončno vsebin – a kako gledalce privabiti k ogledu naših vsebin? Vsakdo želi na spletu pritegniti pozornost vsakogar, hkrati pa se obdobje pozornosti, ki jo namenimo spletni vsebini, nenehno krajša. S tem v mislih bi morali najprej razmisliti, kdo predstavlja naše ciljno občinstvo in kako ga želimo nagovoriti.

Čeprav je zaslon enak za vse, pa je ključnega pomena vsebina, ki jo prikazuje. To pomeni, da moramo ponovno razmisliti o vključevanju občinstva in komunikacijskih strategijah ter zagotoviti bolj kakovostno vključenost na spletu. Pomembno je sodelovanje s skupnostmi, pa tudi vzpostavljanje partnerstev znotraj sektorjev in med njimi. Cilj je ustvariti manj vsebin, ki pa morajo biti bolj kakovostne.

Obenem si moramo prizadevati za sodelovanje in partnerstva tako znotraj kulturnega in ustvarjalnih sektorjev kot med različnimi sektorji, s podjetji. Za izboljšanje načina komuniciranja prek digitalnih kanalov ne potrebujemo digitalnih, temveč ustvarjalne veščine in sodelovanje s talenti iz različnih sektorjev. Pri tem ne smemo pozabiti, da vsa digitalna orodja niso draga (npr. podcast).

Estonska umetnost preživetja

V Estoniji, ki velja za najbolj “digitalizirano državo”, so začeli državljani v teh časih presenetljivo (ali pa morda tudi ne) bolj ceniti življenje brez spleta in skrb za duševno in fizično zdravje. V tem smislu je bila izbira “umetnosti preživetja” (ang. Arts of Survival) kot vodilne teme evropske prestolnice kulture Tartu 2024 resnično preroška.

Estonsko ministrstvo za kulturo je leto 2020 obenem razglasilo tudi za “leto digitalne kulture“. Ministrstvo za kulturo vse od leta 2000 določa tematske letne fokuse, pri čemer je bilo “leto digitalne kulture” razglašeno še pred začetkom pandemije COVID-19. Cilj letošnjega leta je “novim generacijam omogočiti sprejemanje tako žive kulture kot dediščine ter podpreti digitalne rešitve.” Estonija je svoje rešitve digitalnega izobraževanja brezplačno ponudila tudi drugim državam.

Kaj pričakovati ob (morebitni) vrnitvi “v normalno stanje”?

Zapleteno vprašanje z zapletenim odgovorom. Ker “stare normalnosti” morebiti ne bo več, bomo morali razmisliti o ohranjanju medosebne razdalje, o pametnih mestih pa tudi pametnih državljanih, ki bodo uporabljali digitalna orodja, a hkrati imeli možnost rabo kritično pretehtati.

Ne glede končni razplet pa bi se vsi morali zavedati naslednjega: šele če bi to obdobje morali preživeti brez kulture, glasbe, knjig in filmov, bi zares občutili, kaj pomeni zaprtje! Ne pozabite – kultura ponuja najboljše vsebine na svetu, vendar jih moramo znati uporabiti. Prepreka, zaradi katere kultura ne more v celoti izkoristiti potenciala v virtualnem okolju, je pomanjkanje evropskih spletnih platform. Ta kriza bi morala biti zato obenem priložnost, da jih razvijemo. Ali pa počnemo stvari povsem drugače, saj z digitalnimi velikani ne moremo tekmovati. Kako? Kulturne organizacije morajo s svojimi skupnostmi vzpostaviti več povezav, s čimer bodo zanje postale pomembnejše.

Začnite pripovedovati zgodbe!

Pozor: vaše (novo) spletno občinstvo se po koncu obdobja zaprtja ne bo preprosto spremenilo v fizično občinstvo! Vsi skupaj trenutno na spletu preživimo veliko časa – v digitalnem prostoru delamo, telovadimo, se šolamo, sledimo kulturnim prireditvam itd. Zato se številni že počutimo nasičene in se odločamo za “vrnitev v naravo” – na vrtove, v gozdove, na svež zrak. Delo kulturnih organizacij kljub temu ostaja digitalno, saj ta način trenutno predstavlja njihovo edino sredstvo za preživetje. Ne glede na to pa moramo premisliti, kaj občinstvo želi in potrebuje.

Digitaliziranje zbirk ne bo dovolj – začnite pripovedovati zgodbe! Čeprav digitalizacija predstavlja nujno osnovo, ki zahteva velik finančni vložek in obilo truda, pa to ni vaša vsebinska strategija. Vprašanje, ki si ga morate zastaviti, je naslednje: kako iz svojih digitalnih vsebin ustvarjati zgodbe? To pomeni, da poleg IT znanja potrebujete tudi strokovnjake za pripovedovanje zgodb. Za ustvarjanje visokokakovostnih izkušenj z veliko dodano vrednostjo moramo tehnologije znati uporabljati ustvarjalno. Obenem si moramo prizadevati tudi za doseganje občinstev, ki nimajo dostopa do teh tehnologij: javne umetniške in kulturne organizacije morajo seči onkraj zidov muzejev in drugih kulturnih ustanov.

Toplo vam priporočamo, da si ogledate pogovor v celoti – ne bo vam žal!

Motovila Plan B 932x600px 1Plan B #1 – Prvi pogovor (22. junij 2020) je bil namenjen uvodni razpravi o povsem spremenjenih razmerah, v katerih se je znašel (tudi) kulturni sektor. Gostili smo Ljubljano, Novi Sad in Lizbono: Mateja Demšič (MOL, Vodja oddelka za kulturo), Vuk Radulović (Fundacija Novi Sad 2021) in Alexandra Sabino (Svetovalka namestnika župana za kulturo, Lizbona).

 
Plan B #2 – Drugi pogovor (1. oktober 2020) se je osredotočil na odnos med kulturo in prostorom. Gostili smo Ljubljano (Nevenka Koprivšek, zavod Bunker), Kaunas (Ana Kočegarova, EPK Kaunas 2022) in Reko (Irena Kregar Šegota, EPK Reka 2020). Dogodek je bil tudi del srečanja mreže IETM.

Cikel spletnih pogovorov PLAN B organizirata zavod Motovila (CED Slovenija) in Mestna občina Ljubljana v sodelovanju s člani evropske mreže centrov Ustvarjalna Evropa.
Mestna občina Ljubljana je kandidatka za naziv Evropska prestolnica kulture 2025.

Podpirajo nas

Ce Eacea Hor En 943x165@72 E1454406692103 380x69
Ministrstvo Za Kulturo1 380x58
Evropska Komisija
Logo Mol 1