O novih perspektivah kulturnih povezav

Poročamo s posveta o spodbujanju kulturnega sodelovanja v mednarodnih odnosih (EU), ki smo ga pripravili skupaj z MK in v sodelovanju z MZZ v Ljubljani, 19. okt. 2017. Predstavniki kulturnih in ustvarjalnih sektorjev so se odzvali s številnimi predlogi za ureditev področja oz. premoščanja ovir za kulturno sodelovanje v mednarodnih odnosih.

EU vedno bolj prepoznava pomembno vlogo kulture in medkulturnega dialoga v svojih mednarodnih odnosih, kar se odraža tudi pri vključevanju kulture na dnevni red številnih institucij EU (glej npr. tukaj). Tudi Slovenija aktivno spodbuja pripravo strateškega pristopa k mednarodnim kulturnim povezavam EU, ki bi prinesel dodano vrednost z ustvarjanjem sinergij, združevanjem virov, olajševanjem sodelovanja ter zagotavljanjem večje prepoznavnosti EU, ki lahko s tem postane tudi močnejši globalni akter.

Zavod Motovila je skupaj z Ministrstvom za kulturo (MK) in v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve (MZZ) 19. okt. 2017 v Ljubljani pripravil javni posvet »Nove perspektive kulturnih povezav« o spodbujanju kulturnega sodelovanja v mednarodnih odnosih (EU). Predstavnike kulturnih in ustvarjalnih sektorjev smo seznanili z aktualnim dogajanjem na ravni EU v zvezi s snovanjem strategije EU za mednarodne kulturne povezave ter jih spodbudili, da izrazijo svoje poglede in mnenja v zvezi s tem.

Izpostavljamo nekaj ključnih poudarkov predstavnikov kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki so se odzvali s predlogi za ureditev področja oz. premoščanja ovir za kulturno sodelovanje v mednarodnih odnosih (za podrobnosti glej poročilo):

– oblikovati namenske finančne vire za mednarodno kulturno sodelovanje (tako na MK kot MZZ), ki naj ima strateški pristop in sledi oz. dopolnjuje smernice EU za spodbujanje kulturnega sodelovanja v mednarodnih odnosih EU;
– omogočiti dostop do sredstev za mednarodno kulturno sodelovanje iz različnih virov domačih institucij, pri čemer se spodbuja povezovanje in usklajevanje institucij, ki omogočajo tovrstna sredstva;
– oblikovati sistem majhnih podpor za spodbujanje mobilnosti strokovnjakov in umetnikov, ki imajo lahko velik učinek: npr. shema finančnih podpor za mednarodne študijske obiske; za pripravljalne sestanke (ki vodijo do lažjega oblikovanja in izvajanja mednarodnih projektov); članarine v mednarodnih mrežah in/ali organizacijah; umetniške in delovne rezidence;
– zmanjšati zahtevnost administrativnih postopkov za dodelitev malih podpor;
– oblikovati strateški pristop za zagotavljanje trajnosti projektom oz. dejavnostim, tj. prek ureditve dolgoročnih finančnih spodbud;
– na ravni EU oblikovati t. i. kulturni vizum za odpravljanje ovir mednarodni mobilnosti;
– bančne institucije naj s posojili podprejo kulturne institucije pri sodelovanju v mednarodnih projektih.
– Na slovenskih predstavništvih v tujini bi morali zaposliti (usposobiti) osebo za področje mednarodnega kulturnega sodelovanja; kulturne institucije pa vključiti v na primer gospodarsko diplomacijo.

Mednarodno kulturno sodelovanje: stanje in instrumenti podpore

Diego Marani iz Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) je predstavil skupno Sporočilo Evropske komisije in EEAS »Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave« (Sporočilo) ter predstavil kulturno politiko EU v mednarodnih odnosih EU. Prav tako je predstavil nekatere finančne mehanizme Komisije v okviru DG NEAR in DG DEVCO, ki spodbujajo kulturno sodelovanje s t. i. tretjimi državami (na območju Balkana).

Prispevek dr. Sonje Kralj Bervar iz Stalnega predstavništva RS pri EU je bil razdeljen na tri dele. Prvi del je posvetila prizadevanjem držav članic in Sveta EU pri umeščanju kulture v mednarodne povezave EU pred objavo skupnega Sporočila, drugega okrepitvam pobud Sveta EU po objavi Sporočila, v tretjem delu prispevka pa je predstavila stališča, ki jih Republika Slovenija zastopa pri umeščanju kulture v mednarodne povezave EU.

Maja Žužek iz MZZ je predstavila skupni instrument MK in MZZ, t. i. »kulturni sklad«, ki ob pomoči diplomatsko-konzularnih predstavništev omogoča izvedbo številnih kulturnih projektov. Osnovno vodilo pri sofinanciranju je spodbuditi trajnejše oblike sodelovanja med ustvarjalci. Iz kulturnega sklada, ki ima letni proračun 100.000 EUR, vsako leto iz različnih umetniških področij sofinancirajo približno 150 kulturnih projektov, predvsem mladih umetnikov (tudi za prevode slovenskih filmov). MZZ in MK skupno in na podlagi pravilnika soodločata o sofinanciranju teh kulturnih projektov, vlogo pa je potrebno oddati vsaj tri mesece pred izvedbo projekta.
MZZ posebno pozornost namenjena slovenskemu jeziku. V sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugim in tujim jezikom ter slovenski lektorji v tujini prirejajo različne dogodke, literarne večere, koncerte in filmske večere, tudi na Evropski dan jezikov.
MZZ podpira delovanje Azijsko-evropske fundacije (ASEF – Asia-Europe Foundation), na področju kulture pa izpostavlja sodelovanje med azijskimi in evropskimi umetniki v okviru ASEF Creative Networks. Za večjo vidnost slovenske umetnosti in kulture v tujini MZZ skupaj z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi skrbi za redne objave o mednarodnem sodelovanju v kulturi na spletnih straneh, družbenih omrežjih in na spletnem portalu www.culture.si.
Letos je MZZ podprlo npr. Dneve slovenskega filma na Madžarskem, prihodnje leto (2018) pa v sodelovanju z MK pripravlja mednarodno konferenco Arts for Dialogue.

 

Katarina Culiberg je predstavila vlogo in delovanje Službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na MK ter povezovanje in sodelovanje s številnimi domačimi in tujimi institucijami. Hkrati je predstavila mehanizme podpore MK in vsebinske usmeritve na nacionalni ravni za mednarodno sodelovanje v kulturi v letu 2017 (npr. Plečnikovo leto ali 500-letnica reformacije) in 2018, kot npr. sodelovanje pri delovanju odbora za obeležitev konca 100-letnice 1. svetovne vojne, Evropsko leto kulturne dediščine (ELKD 2018), Cankarjevo leto, Svetovni dan čebel (op. Motovile: 20. maj; glej tudi MKGP). MK bo sodelovalo tudi pri pripravah Slovenije na predsedovanje EU (2021), izvedbi festivala Europa Cantat 2021 in gostovanja na Frankfurtskem knjižnem sejmu (2022).

Mateja Lazar iz Motovile je predstavila podporo za kulturne in ustvarjalne sektorje iz programa EU Ustvarjalna Evropa, ki pod določenimi pogoji omogoča sodelovanje tudi t. i. tretjih držav.

Dobra praksa in pogled naprej

Posvet smo zaključili s predstavitvijo dobrih praks Koroške galerije likovnih umetnosti (dr. Andreja Hribernik), Kreativnega centra Poligon (Luka Piškorič) in Motovile (Tanja Kos) in vodeno razpravo s publiko (glej poročilo). Urška Zupanec iz MK je prisotne pozvala k razmisleku o vsebini, prioritetah in instrumentih za celovito strategijo EU.

Primer dobre prakse kot zgled za oblikovanje finančnih mehanizmov sta na primer MEDIA za distribucijo filmov ali program mobilnosti ASEF, Creative Encounters: Cultural Partnerships between Asia and Europe.

Pri oblikovanju oblikovanja strategij za sodelovanje s partnerskimi državami se je potrebno izogniti evropocentrizmu. Upravljalci politik naj raje skrbijo za ustrezne pogoje delovanja sektorjev in finančna sredstva, vsebino pa prepustijo ustvarjalcem. V finančnih mehanizmih (na nacionalnem in evropskem nivoju) je prevelik pomen pripisan področju kulturne dediščine, preveč se osredotoča na digitalizacijo v in za kulturne in ustvarjalne sektorje, pri čemer bi se morali prej vprašati o potrebah opolnomočenja infrastrukture sektorjev.

Aktualno v institucijah EU

21. novembra 2017 se je minister za kulturo Anton Peršak v Bruslju udeležil zasedanja Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, kjer je predstavil glavne poudarke javnega posveta s kulturnim sektorjem Nove perspektive kulturnih povezav. Sporočil je, »da je potrebno za spodbujanje mednarodnih kulturnih odnosov nameniti več sredstev (tako na EU kot na nacionalni ravni), da je potrebno zagotoviti večjo podporo mobilnosti (tudi v fazi priprave mednarodnih projektov), da je potrebno odpraviti ovire za mobilnost ter da je potrebno biti pazljiv pri pristopu, ki ne sme biti evropocentričen, temveč partnerski«. Iz MK so še sporočili, da je »minister pozdravil tudi pobudo Evropske komisije za odstranjevanje ovir pri mobilnosti umetnikov iz EU, ki želijo gostovati v ZDA in se soočajo z dolgotrajnimi, dragimi in nepredvidljivimi vizumskimi postopki. Pojasnil je, da je Slovenija na to vprašanje že doslej redno opozarjala na delovni in ministrski ravni ter spodbujala iskanje rešitev«.14. decembra 2017 je sklepe sprejel še Evropski svet, s katerimi poziva države članice, Svet in Komisijo, naj se v skladu s svojimi pristojnostmi še naprej trudijo, da bi »izkoristili priložnosti v okviru evropskega leta kulturne dediščine za boljšo ozaveščenost o družbenem in gospodarskem pomenu kulture in kulturne dediščine«. Poleg tega tudi, »naj preučijo morebitne ukrepe v zvezi s pravnimi in finančnimi okvirnimi pogoji za razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter mobilnosti delavcev s področja kulture«.

V branje priporočamo:
– Nova strategija za kulturo v mednarodnih odnosih EU
– Evropski parlament: Poročilo o oblikovanju strategije EU za mednarodne kulturne povezave (2016/2240(INI)) in predlog resolucije (z dne 13. 6. 2017).
– Sklepi Sveta o strateškem pristopu EU k mednarodnim kulturnim povezavam (2017/C 189/08, z dne 15. 6. 2017)
– Sklepi Evropskega sveta (EUCO 19/1/17 REV 1) z dne 14. 12. 2017.
– Strategija zunanje politike RS (2015)V razmislek in predloge oblikovanja t. i. kulturnega vizuma, ki ga predlaga Odbor za kulturo in izobraževanje EP (2016/2240(INI)) po vzoru »že obstoječega programa za znanstveni vizum«, vam je lahko v pomoč:
– Direktiva sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja.
– Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo in 59/17), ki vključuje zgoraj omenjeno direktivo.

Deli
Nazaj na novice

Podpirajo nas

Zdruzen Logo Slo2
Ministrstvo Za Kulturo1 380x58
Logo Mol 1
2024 © Vse pravice pridržane.   Splošni pogoji uporabe spletne strani   Piškotki in zasebnost Izdelava spletnih strani: Kreativna tovarna