Nova strategija za kulturo v mednarodnih odnosih EU

V skladu z Evropsko strategijo za kulturo in njenim ciljem spodbujanja kulturnega sodelovanja v mednarodnih odnosih EU ter Unescovo konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (2005), je Evropska komisija – kot napovedano – 8. junija 2016 objavila »Sporočilo o mednarodnih kulturnih povezavah«, s katerim je predložila strategijo za spodbujanje kulturnega sodelovanja v mednarodnih odnosih EU. Namen strategije je podpreti globalni red, ki temelji na miru, vladavini prava, svobodi izražanja, medsebojnem razumevanju in spoštovanju temeljnih vrednot.

(1) Spoštovanje temeljnih načel EU

Skladno s spoštovanjem načel EU ter načel subsidiarnosti in sorazmernosti, tj. spoštovanje nacionalnih kulturnih politik, spodbujanje medsektorskega pristopa h kulturi ter spodbujanje kulture prek obstoječih okvirov za sodelovanje in finančnih instrumentov (tudi programa Ustvarjalna Evropa).

(2) Sodelovanje s partnerskimi državami

(i) Podpiranje kulture kot gonilne sile trajnostnega socialnega in gospodarskega razvoja: podpiranje razvoja kulturnih politik, skladno z Unescovo konvencijo iz leta 2005, krepitev kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter podpiranje vloge lokalnih organov v partnerskih državah (tudi prek programov Interreg).

(ii) Spodbujanje kulture in medkulturnega dialoga za vzpostavitev miroljubnih odnosov med skupnostmi: podpiranje sodelovanja med kulturnimi izvajalci (tudi prek Ustvarjalne Evrope) in pospeševanje izgradnje miru z medkulturnim dialogom.

(iii) Krepitev sodelovanja na področju kulturne dediščine (pomembno vpliva na turizem in gospodarsko rast), tudi prek raziskav (še posebej prek programa Obzorje 2020), boja proti trgovanju s kulturno dediščino in varstvom kulturne dediščine.

(3) Strateški pristop h kulturni diplomaciji

Poudarek je na okrepljenem sodelovanjem z in med različnimi deležniki (vlade, lokalne kulturne organizacije in civilna družba).

Od začetka leta 2016 je vzpostavljena platforma za kulturno diplomacijo, ki je usmerjena v strateške države, njen namen pa je pomagati EU pri izvajanju strategije in ustvarjati sinergije med vsemi deležniki EU (delegacijami EU, nacionalnimi kulturnimi inštituti in fundacijami, zasebnimi in javnimi podjetji, civilno družbo). Platformo upravlja konzorcij kulturnih inštitutov držav članic in drugih partnerjev, zagotavlja pa nasvete na področju politike, mreženja, izvaja dejavnosti s kulturnimi deležniki in razvija programe usposabljanja za vodstvene položaje v kulturi.

Za leto 2017 je napovedan tudi dvoletni program organizacije filmskih festivalov EU, še naprej se bodo spodbujale izmenjave študentov, raziskovalcev in diplomatov.

Komisija je prav tako naznanila, da bo Evropskemu parlamentu in Svetu EU predlagala, naj leto 2018 razglasi za evropsko leto kulturne dediščine.

Največja novost je že sama objava dokumenta, saj pred tem EU ni imela nikakršne strategije za kulturno sodelovanje v mednarodnih odnosih EU. Kultura je (bila) razpršena na številna druga področja delovanja EU in njenih služb, pričujoči dokument pa pravzaprav dejavnosti (projekte) in delo služb EU strateško opredeli oziroma poveže. Novo je torej (uradno) razumevanje, da je kultura (kot sredstvo) strateško pomembna v mednarodnih odnosih na več nivojih, saj ima lahko ugodne družbeno-ekonomsko učinke.

Nov je tudi poudarek na ´skupni moči´ izvajanja dejavnosti oziroma projektov, ker so »manj tvegani, imajo večji učinek, so opaznejši ter ponujajo boljše priložnosti za učenje« ter sodelovanje s številnimi deležniki v kulturi. V tej luči je oblikovana tudi platforma za kulturno diplomacijo.

Kultura ima torej pomembno vlogo v gospodarstvu prek kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, malih in srednjih podjetij ter turizma (ustvarjanje delovnih mest in dvig konkurenčnosti). Prav zato so pomembne sinergije z drugimi področji (politikami) in vključevanje oziroma sodelovanje med javno-zasebnimi deležniki in civilno družbo.

Kot odraz trenutnega družbenega dogajanja v EU in na njenih mejah kultura pravzaprav pomeni sredstvo za manjšanje družbenih napetosti in premoščanje razlik. Kulturna dediščina pa je vse bolj v ospredju, predvsem zaradi uničevanja dediščine na kriznih žariščih in nedovoljenega odtujevanja in trgovanja s kulturnimi dobrinami.

Sprejetje dokumenta je vsekakor pohvalno za Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (skupaj!). Kulturo opredeli v novi vlogi, kot prispevek družbi na več nivojih in področjih. Kljub vsemu bo ključna implementacija strateških načrtov in partnerskega sodelovanja. Že vsaj trenutna vloga EU v odnosu do posameznih (ne)držav članic in njenih državljanov ni skladna s temeljnimi načeli EU, ki jih Komisija v sveže objavljenem dokumentu predloži v enem od temeljev za doseganje napredka pri strategiji EU za mednarodne kulturne odnose. Ne nazadnje tudi rezi v kulturo, v posameznih članicah EU in EU kot celoti, ne morejo prispevati k učinkoviti uresničitvi strategije za (mednarodno) sodelovanje v kulturi.