Konvencija razume dvojno naravo kulture: (i) ekonomsko vrednost, ki se udejanja prek kulturnih dobrin in storitev ter (ii) ´kulturno´ vrednost, ki se odraža prek javnih politik in mednarodnega sodelovanja z namenom ohranjanja in promoviranja kulturnih posebnosti držav, regij ali lokalnih skupnosti. Konvencija namreč poudarja, »da imajo kulturne dejavnosti, dobrine in storitve tako gospodarsko kot kulturno naravo, saj so nosilke identitet, vrednot in pomenov, zato z njimi ne smemo ravnati, kot da imajo zgolj tržno vrednost. Namen te konvencije je okrepiti mednarodno sodelovanje, vključno z mednarodnimi sporazumi o koprodukciji in kodistribuciji, ter solidarnost, tako da se spodbuja kulturno izražanje vseh držav in posameznikov. Določa tudi, da je treba ustrezno pozornost nameniti posebnim okoliščinam in potrebam različnih socialnih skupin, tudi pripadnikom manjšin. Zato bi moral podporni program za kulturne in ustvarjalne sektorje spodbujati kulturno raznolikost na mednarodni ravni v skladu s to konvencijo«.
Dvojna narava kulture in program Ustvarjalna Evropa…
Zato bi tudi program Ustvarjalna Evropa »moral upoštevati dvojno naravo kulture in kulturnih dejavnosti in priznavati resnično in umetniško vrednost kulture na eni strani ter tržno vrednost teh sektorjev na drugi strani, vključno z njihovim širšim družbenim prispevkom k ustvarjalnosti, inovativnosti in socialni vključenosti«. Prav tako bi bilo »pri izvajanju programa treba upoštevati vrednost kulture same po sebi ter posebno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, vključno s pomenom nepridobitnih organizacij in projektov podprograma Kultura«.
