Montaža ni samo tehničen, temveč tudi pomemben ustvarjalen proces, ki lahko bistveno spremeni fokus filma. Mentorji usposabljanja First Cut Lab svetujejo, da se že na začetku določi za koga je film, kdo ga bo gledal, saj to določa tudi potek montaže. Montažerja je dobro povabiti k sodelovanju že pred snemanjem. Soscenarist in montažer z oskarjem in veliko nagrado canske žirije nagrajene madžarske drame Savlov sin Lászla Nemesa Matthieu Taponier pravi, da je zanj najbolj uporabna zadeva za snemanje in montažo t.i. zemljevid čustvenih momentov, ki je hkrati zemljevid čustvene krajine filma. Benjamin Mirguet, ki je sodeloval tudi pri montaži Zgodb iz kostanjevih gozdov, pravi da je pogosto prednost, če montažer ni del nacionalnega oz. regionalnega konteksta in se lahko v zgodbo vključi neobremenjen. Slednje lahko bistveno pripomore k naraciji zgodbe za širše občinstvo. Benjamin in ekipa filma so se spoznali na usposabljanju First Cut Lab v Trstu, ki je pomembno zaznamovalo proces nastajanja filma in rešilo določene zagate. Kljub temu, da je bil film v grobem že zmontiran, so se montaže lotili ponovno, v proces pa je vstopil tudi Benjamin, ki si je z režiserjem Gregorjem Božičem delil ustvarjalno (vizualno) vizijo filma
Nekateri njihovi nasveti so:
– ključna je koherentnost in jasnost čustvenega potovanja lika v vsakem posameznem vizualnem prizoru;
– pozornost občinstva je treba ujeti predvsem z jasnostjo, brez podcenjevanja in trikov (npr. izogibati se preveč odprtim, skrivnostni koncem ipd.)
– izogibati se je treba nasičenosti prizorov s prevelikim številom idej/pomenov/simbolov, ki jih ne igralci ne publika ne bodo znali razvozlati;
– iz zgodbe je treba odstraniti specifike, ki lahko zmedejo tuje gledalce (lokalni toponimi in podobne značilnosti itd.);
– premisliti je treba, kakšno sporočilnost ima naslov filma in ali ta ustreza mednarodni promocijski strategiji