Katero slovensko mesto bo gostilo EPK 2025?

Namen ukrepa EPK je opozoriti na bogastvo in raznolikost evropskih kultur ter njihove skupne značilnosti, kakor tudi spodbuditi boljše medsebojno razumevanje med evropskimi državljani in prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest. EPK je predvsem priložnost za regeneracijo in dvig prepoznavnosti mesta, izboljšanje podobe mesta v očeh njegovih prebivalcev, spodbujanje turizma in priložnost za prevetritev kulturne ponudbe v mestu. Predvidevanje, kontinuiteta, vključevanje, zavedanje in sodelovanje so ključna priporočila in sporočilo mest, ki so (ne)uspešno izvedla EPK.

Po Mariboru, ki je bil EPK 2012 skupaj s partnerskimi mesti, bo izbrano slovensko mesto ta naziv ponovno gostilo leta 2025. V boj za kandidaturo so se trenutno podala 4 mesta – Nova Gorica, Ljubljana, Lendava in Kranj, zato smo predstavnike povabili v Hišo EU na seminar »Mesta v Hiši EU: od ustvarjalnih povezav do Evropske prestolnice kulture«.

V prihodnjem letu nas namreč čaka pričetek postopka izbora slovenskega mesta, ki bo pridobilo naziv EPK 2025. Pravna podlaga o izvajanju pobude EPK pa pravi, da morajo biti cilji aktivnosti EPK skladni s cilji Ustvarjalne Evrope. Zato se nam je zdelo smiselno na enem mestu povezati oba ukrepa in spodbuditi iskanje sinergij med tistimi, ki uspešno izvajajo projekte Ustvarjalna Evropa ter načrtujejo nove, in tistimi, ki so pričeli snovati program za kandidaturo EPK.

Mateja Lazar (Motovila/CED Slovenija) je uvodoma poudarila, da spodbujanje tovrstnih povezav ni preuranjeno, sploh če upoštevamo zbirko priporočil, ki jih je marca letos objavila Izvajalska agencija EACEA za bodoče kandidatke EPK. Med priporočili, ki so nastala na podlagi izkušenj prejšnjih bolj ali manj uspešnih prestolnic, je izpostavljeno, da je za pripravo uspešne vloge pomembno prav zgodnje načrtovanje, npr. tudi tega, da se partnerjem in lokalnim deležnikom zagotovi podroben časovni okvir in omogoči enotno razumevanje ambicij EPK. Poleg tega pa so ključna še kontinuiteta, vključevanje, zavedanje in sodelovanje.

Simon Lachner je predstavil zgodbo ene bolj uspešnih EPK – Linz 2009, Urška Zupanec z Ministrstva za kulturo (Služba za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje) pa je nato pojasnila potek postopka izbire slovenske kandidatke za EPK 2025 in razkrila predvideni časovni okvir v prihodnjem letu:

*Začetek 2019: objava razpisa – trenutno poteka medresorsko usklajevanje vladnega gradiva za začetek postopka.
*Po objavi razpisa v začetku 2019: organizacija informacijskega seminarja za zainteresirana mesta skupaj s predstavnikom Evropske komisije.
*Prva polovica 2019: objava poslovnika izbora – trenutno v pravnem pregledu.

Foto: Katja Goljat.

Prvi del seminarja se je zaključil s pogovorom s predstavniki kandidatk za EPK 2025, ki ga je moderiral g. Lachner. Sodelovali so mag. Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, mag. Neda Rusjan Bric, vodja kandidature Nova Gorica EPK 2025, Dejan Süč, koordinator projekta EPK Lendava 2025 in Toni Cahunek, koordinator Projektne skupine Kranj 2025 za EPK.

Dejan Süč je izpostavil, da EPK za Lendavo ni zgolj kulturni ampak razvojni projekt, katerega cilj je tudi spremeniti demografski trend in vplivati na to, da se bodo mladi vračali v regijo. Želeli bi postati prototip majhnega evropskega mesta prihodnosti in delovati povezovalno v regiji.

Mateja Demšič je izpostavila, da bodo njihovi partnerji pri kandidaturi EPK vse javne institucije (11 lokalnih in 23 nacionalnih) in NVO, ki imajo sedež v Mestni občini Ljubljana. In da se to partnerstvo ne bo zaključilo leta 2025. Prav tako je za projekt ključna močna podpora – mestni svet je namreč kandidaturo Ljubljane enoglasno podprl. Pričakuje, da bo k projektu pristopil tudi gospodarski sektor, zlasti kulturni turizem in kulturne industrije. Izpostavila je, da bi morala mesta tudi v primeru, da ne bodo izbrana, nadaljevati z razvojno strategijo na področju kulture.

Vsa štiri mesta so izpostavila sodelovanje prek meja: Lendava sodeluje s partnerskimi mesti na Hrvaškem in Madžarskem, Kranj s pobratenimi mesti v Nemčiji (ki isto leto gosti EPK), prav tako Ljubljana, ki se bo povezala tudi z mesti, ki so/bodo gostili EPK pred letom 2025. V Nogi Gorici bodo kandidaturo EPK zastavili kot sodelovanje regije in tesno sodelujejo z italijansko Gorico.

V Lendavi so začeli na tem projektu delati že pred več kot dvema letoma in imajo podporo tako na politični ravni (župan) kot na ravni deležnikov – kulturnega in ustvarjalnega sektorja. Tudi Neda Rusjan Bric je izpostavila, da so v Novi Gorici s procesom začeli že pred dvema letoma in zanje je kandidatura del prizadevanja, da se spremeni odnos do kulture. Toni Cahunek se je strinjal – tudi v Kranju tega procesa ne vidijo kot tekmovanja med mesti ampak kot del prizadevanja, da se kulturi zagotovi pomembnejše mesto (tudi v smislu deleža v mestnem proračunu) – da bodo oblikovali strategijo za kulturo in se je potem tudi držali. V Ljubljani trenutno sledijo strategiji razvoja kulture v MOL, ki predstavlja že tretji strateški dokument (2016–2019) in določa razvojne smernice MOL na področju kulture. Obdobje priprave kandidature EPK se torej povsem prekriva z obdobjem priprave novega strateškega načrta za kulturo, kar je odlično naključje.

Drugi del dogodka je bil posvečen podprogramu Kultura, še posebej projektom sodelovanja, v okviru katerega je Slovenija nadpovprečno uspešna. Svoje neprecenljive izkušnje so gostom iz Ukrajine in predstavnikom sektorja zaupali Alma R. Selimović (zavod Bunker), Tanja Hladnik (zavod Otok), Janez Janša (zavod Aksioma) in Peter Purg (Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici).

Več v branje in raziskovanje:
– O Evropski prestolnici kulture.
– Oglejte si serijo t. i. ustvarjalnih zgodb / Creative Europe Stories, v katerih izpostavljamo uspešne pobude, ki so jih slovenski kulturni izvajalci razvili skupaj s svojimi evropskimi partnerji.