Priznana klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj je imela na mednarodni konferenci Mobilnost za ustvarjalnost leta 2019 v Ljubljani osrednji govor z naslovom »Mobilnost in okolje v dobi prekoračitve planetarnih meja«. Leta 2023 je ta tema pomembnejša kot kdaj koli prej.
Mobilnost se nanaša na naše sisteme za transport dobrin, ki so ključni za delujoče gospodarstvo, in na našo osebno/profesionalno mobilnost, ki nam lahko pomaga razvijati boljše prakse, vzpostavljati globalna omrežja in novim kulturam ali izkušnjam zagotavljati boljšo vidnost. Za umetnike to lahko pomeni priložnost v smeri mednarodne prepoznavnosti, učenja novih spretnosti, srečevanja z morebitnimi sodelavci.
Če mobilnost pogledamo s stališča, ki upošteva naš vpliv na zemeljske vire, okolje in podnebje – kakovost zraka, zvočno onesnaženje ter fosilna goriva, vodo in rabo tal itd. – lahko začenjamo preizpraševati svoje razloge in načine vključevanja v mobilnost. In prav je tako.
Če povprečni Evropejec porabi 125kWh/dan, gre od tega 82 kWh/dan (skoraj 66%) za transport hrane in potrošniških izdelkov, avtomobile in prevoze. Pred malo več kot 200 leti, v Napoleonovem času, je človek v povprečju dnevno prepotoval 40 m, danes pa 40 km. Kako »umazano« je naše potovanje, pa je povezano z našimi prevoznimi sredstvi – če primerjamo emisije CO2 na 1000 km poti na osebo, potovanje z vlakom sprosti 14 kg, z avtobusom 58 kg, z avtom (če je v njem samo voznik) 251 kg in z letalom 448 kg.
Kot pravi dr. Kajfež Bogataj, nas je eksponentni vpliv družbeno-ekonomskih trendov in globalnega letalskega prometa na planetarne meje pripeljal do trenutka, ko naš cilj ni več, da bi svojim vnukom zapustili lep planet, temveč je na kocki naše preživetje kot tako.
