Moramo se prilagoditi

Na mednarodnem forumu Ustvarjalnost ZA trajnost, ki ga je 28. septembra 2022 gostila Motovila, so o tem razpravljali kulturni menedžerji, strokovnjaki, producenti, umetniki iz različnih umetniških in kulturnih organizacij iz vse Evrope ter predstavniki lokalnih oblikovalcev politik in organov javnega financiranja.

Mateja Lazar (Motovila/CED Slovenija) je opredelila cilje foruma: izogniti se nejasnim in zamegljenim konceptom, zagotoviti konkretne primere in rešitve ter jih obravnavati na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Namen je bil poudariti moč kulturnega in ustvarjalnih sektorjev pri soočanju z globalnimi izzivi in spremembami, in sicer kot zgled in kot sporočevalec. Priznala je tudi, da dogodek ne bi bil mogoč brez obsežnega in zaupanja vrednega sodelovanja partnerjev z različnih ravni in sektorjev, ter izrazila upanje, da bo forum korak naprej k skupnemu spoprijemanju s spremembami in premisleku o njih.

Peter Baroš (Ministrstvo za kulturo) je govoril o prednostih Slovenije na področju trajnosti in podnebnih sprememb, saj njena majhnost omogoča povezljivost in hitro uvajanje inovacij, poleg tega pa je Slovenija geografski in ideološki most med trenutnimi državami članicami EU in državami kandidatkami. Z uspešnimi projekti in praksami je Slovenija postala kulturno središče Evrope in lahko pomaga orati ledino z drznimi idejami, ki so potrebne za reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov.

Mateja Demšič (Mestna občina Ljubljana) je poudarila dolgoletno tradicijo trajnostnih politik v Ljubljani in izpostavila naziv zelena prestolnica Evrope 2016 kot pomemben dogodek, ki je spodbudil nastanek inovativnih praks. Zatrdila je, da se mesto ni ustavilo pri tem. Že samo prizorišče foruma, Galerija Cukrarna, priča o ustvarjalnosti za trajnost – sodobne umetnosti so zgradbi, ki je bila dolga leta zapuščena tovarna sladkorja, vdihnile novo življenje.

Ben Twist ( Creative Carbon Scotland, UK) je v svojem vnaprej posnetem uvodnem nagovoru opustil poudarek na ogljični pismenosti in nas spomnil, zakaj sta umetnost in kultura ključnega pomena pri prilagajanju podnebnim spremembam. »Dobe izobilja je konec«, prišel je čas za spremembo našega metaforičnega podnebja!
Zagotovil je, da so umetnost in umetniki ključnega pomena, saj lahko ljudi spodbudijo h kolektivnemu mišljenju in hkrati gradijo skupnost.
Ben je govoril tudi o tem, kaj konkretno lahko storimo v naših kulturnih ustanovah v zvezi z upravljanjem naših fizičnih prostorov ter produkcijskih in predstavitvenih praks.

Prva razprava foruma je bila usmerjena v oblikovalce politik, in sicer je bil izveden pogovor s kulturnimi menedžerji o njihovih projektih, pri katerih so se financerji odločili za drugačen pristop: Trajnostna orodja in spletni priročnik za trajnost Matthieuja Gillierona za EPK Esch 2022 (LU), ki jih financira luksemburško ministrstvo za okolje, podnebje in trajnostni razvoj; akademski raziskovalni projekt zbiranja podatkov »Zelena produkcija – uprizoritvene umetnosti v tranziciji« Vânie Rodrigues, ki ga financira Univerza v Coimbri (PT); in delo Zale Velkavrh v Sloveniji s temeljnimi interdisciplinarnimi projekti kolektiva Prostorož, ki naslavljajo okoljske in socialne izzive ter jih financirajo številni lokalni financerji. Moderator Yohann Floch (On the Move) je uvodoma citiral drzno in »skoraj vizionarsko« resolucijo Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2020, ki »poziva Komisijo in nacionalne agencije in urade, naj uvedejo merila, da se bodo lahko pri oceni projektov upoštevali njihovi okoljski vidiki in s tem spodbujale bolj ekološke prakse«. Glavno sporočilo razprave: zaupanje umetnikom je ključno.

Druga razprava foruma se je osredotočala na prakse od spodaj navzgor, v njej pa je Ines Kežman iz Motovile vodila pogovor s producenti/svetovalci s področja novih medijev in spletne umetnosti (v Sloveniji znane kot intermedijska umetnost), glasbe in filma, sodelujočimi pri projektih, ki so ustvarjalno in učinkovito ozaveščali in spodbujali potrebo po ukrepanju. Uroš Veber (Projekt Atol, SI) je govoril o svojem dvajsetletnem ustvarjanju kulture okolju prijaznega razmišljanja v projektih mednarodnega sodelovanja, ki obravnavajo človeka v odnosu do narave in okolja. Karolina Juzwa (Wytwornia Foundation, PL) je podala pregled projekta Footprints, katerega namen je bil podpreti uveljavljajoče se umetnike pri razvoju njihove mednarodne in poklicne kariere s trajnostnimi turnejami z uporabo zelene mobilnosti (če/ko je to mogoče), pri čemer se umetnikom plačujejo pošteni honorarji, nastopajo pa na prizoriščih, ki vključujejo skupnost. Katja Schwarz (International Screen Institute, AT) pa je razložila, kako je uvajala zelene prakse v filmsko industrijo v Münchnu, kar je privedlo do nastanka prvih na okolju prijazen način posnetih filmov v Nemčiji v drugem desetletju 21. stoletja. Gre za več kot samo odpravo plastičnih slamic!

Katja Sreš (Ekologi brez meja, SI) je v svojem zaključnem govoru poudarila, da okolje ni le skrb okoljevarstvenikov: »Za podnebne ukrepe so potrebni kultura, odločevalci iz različnih sektorjev in seveda delujoče omrežje javnega prevoza.« Sporoča, da kulturne organizacije lahko delujejo z zgledom:
* Ustvarjajte okolju prijazne produkcije, vzdržujte stavbe in potujte trajnostno.
* Prepričajte se, da vaš odtis (identiteta) blagovne znamke odraža trajnostno organizacijo pri vseh dejavnostih.
* Začnite z majhnimi koraki, tudi če nimate nobenih sredstev za zelene projekte.

Forum je organizirala Motovila v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, Evropsko komisijo, Ekologi brez meja, centri Ustvarjalna Evropa Portugalska in Avstrija, On the Move, zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljane (Galerija Cukrarna) ter Ljubljanskim potniškim prometom. Posebna zahvala Evropski prestolnici kulture Nova Gorica 2025.