Kaj pa manifest (počasne) mobilnosti?

Vprašanje vloge umetnosti in umetnika danes bi res prav lahko bila tema še ene konference, zato smo zaenkrat ostali le na ravni vprašanj – vprašanj, ki jih dodajamo svoji okrepljeni ozaveščenosti o našem okoljskem in družbenem vplivu.

A prav ta vprašanja so lahko gonilo naših odločitev v prihodnosti, ko bomo ponotranjili nove informacije ter preizkusili in (na novo) potrdili svoje prakse. Zato bi morda lahko razmislili, ali ne bi spremenili stavka v »Mobilnost je krasna, in …« potem pa ta in nadaljevali s seznamom stvari, ki bi si jih bilo dobro zapomniti.

Če se začneš zavedati, kako so oblikovane tvoje predstave o mobilnosti, si lahko vzameš trenutek za opazovanje prostorov na letališčih in tam nameščenih oglasov ter jih morda primerjaš s sporočilnostjo in organiziranostjo železniških postaj. Če pogledamo sporočila o letenju in potovanju po svetu, bodimo pozorni na oglase na letališčih ter na publikacije na letalih. Primerjajte jih s tistimi na lokalni železniški postaji in se osredotočite na razlike. Bi lahko razmislili o motnji tovrstnega sporočanja?

Dr. Lučka Kajfež Bogataj poziva k inovativnosti na vseh ravneh. Predlaga, da bi morale letalske karte biti dražje, da bi pokrile škodo, ki jo povzročamo z letenjem. To ne pomeni, da ne smemo nikoli leteti, temveč: Kako bi se lahko bolj ozavestili o vsem, kar počnemo, in o vplivu naših odločitev na družbo in okolje kot tudi na naše lastno zdravje in dobrobit? Morda bi morala ta inovativnost prevzeti obliko motnje.

Organizacija Slow Food je leta 1986 začela z globalnim gibanjem o pomeni trajnosti v naših prehranjevalnih navadah. Morda je čas, da začnemo z gibanjem POČASNE MOBILNOSTI? Bi morda lahko razmislili, da bi oblikovali manifest mobilnosti – (SLOW) MOBILITY MANIFESTO? Kaj bi takšen dokument vseboval? Je to naloga, s katero se lahko vrnemo  v svoje organizacije, umetniška združenja, strokovna omrežja in delovne skupine? Fatima Avila (ASEF) je predlagala, da bi morda lahko točko ali dve o okoljsko-zavedni mobilnosti dodali v Deklaracijo Kanarskih otokov o umetniški in kulturni mobilnosti (2014).

Lahko razmislimo, kako bi si lahko prizadevali znižati porabo kWH/dan na področju transporta. Primerna osnova za to je spletna stran Carbon Footprint, ki nam pomaga izračunati svoj letni ogljični odtis in ponudi načine, kako ga izravnati. Kaj če bi namesto nagradnih milj za tiste, ki pogosto letijo, uvedli davek? Ali če bi nagradne milje namesto za nakup luksuznih predmetov lahko uporabili za saditev dreves, podporo razvoja ekoloških podjetij ali druga okolju prijazna dejanja? Kaj če bi ljudje svoj položaj uporabili tako, da bi vplivali na planetu prijazna dejanja, namesto da skrbijo za lastno razkošje? V zadnjem času so nizkocenovne letalske družbe nadomestile železniške prevoze, posebej pri mladih, ki zdaj po Evropi skačejo z letali, namesto da bi prestopali med vlaki. Jasno je, da so to ukrepi, ki presegajo naš sektor, a začnemo lahko z ozaveščanjem glede potreb in vprašanj v naših lokalnih in globalnih skupnostih.

Konferenca #Mobility4Creativity, ki jo je Motovila 4. in 5. aprila 2019 organizirala v Ljubljani, je bila posvečena priložnostim in izzivom mednarodne mobilnosti v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih, posebej pa je postavila na preizkušnjo vpliv mobilnosti na okolje. Celotno poročilo s konference je dostopno tukaj.

Jana Wilcoxen že več kot trideset let dela v kulturi v različnih vlogah, kontekstih in državah. Od leta 2000, ko se je iz Seattla preselila v Ljubljano, je z različnimi slovenskimi javnimi in nevladnimi organizacijami sodelovala pri številnih evropskih projektih, zlasti pri njihovem razvoju in oblikovanju. Kot dolgoletna zunanja sodelavka Motovile prispeva dragocen uvid iz drugega zornega kota, približa podrobnosti in hkrati upošteva in ponudi razmislek o širšem kontekstu.