Ustvarjalnost ZA trajnost: zaupanje umetnikom je ključno

Glede kulturnih projektov v zvezi s trajnostjo so kulturni organizatorji v razpravi imeli naslednja sporočila za oblikovalce politik in financerje:

1. Da razumejo, kako organizacije gledajo na vlogo financerjev – »Od politike pričakujem, da bo kot moji starši: da zagotavlja finančno varnost, podporo v stiski, svobodo pri razmišljanju in razvoju orodij ter da ocenjuje rezultate skupaj z mano« (Matthieu Gillieron).
2. Zaupanje – Kadar financerji zaupajo ciljem projekta in ga podpirajo pri oblikovanju lastnih meril, meritev in orodij za nadaljnji razvoj, so rezultati običajno boljši.
3. Ustavite hiperprodukcijo – Upirajte se želji zahtevati več produkcij, več gostovanj, več predstavitev. Opustite hiperprodukcijo in politike, ki jo podpirajo, ter proučite obseg, proračune in načine produkcije v umetnosti.
4. Podatki za odločanje – Sinergijska sodelovanja in zavezništva med oblikovalci politik, odločevalci, organi financiranja, kulturnimi organizacijami in raziskovalnimi ustanovami lahko privedejo do učinkovitih podatkov, ki so osnova za trajnostne odločitve.
5. Imejte pozitiven pristop – Organizacije si želijo izzivov, zaupanja, financiranja, ne pa groženj in merjenja. Če oblikovalci politik na področju trajnosti ne storijo skoraj ničesar, nato pa začnejo meriti, omejevati in uveljavljati, ima to negativen učinek.
6. Upoštevajte kontekst (lokalni, regionalni, nacionalni …) – Zunanje zahteve se ne smejo uveljavljati v kontekstu, ki ni primeren za njihovo izpolnjevanje. »To je paradoks – kljub nujnosti problematike z nekaterimi ukrepi ne smemo hiteti« (Vânia Rodrigues).
7. Prizadevajte si za konkretne in dolgoročne rezultate – Veliko organizacij se zanima za izvajanje pobud in poskusov, vendar si želijo tudi kaj konkretnejšega, kar bi prineslo dolgoročne rezultate.
8. Povečajte obseg – »Čas je, da naredimo korak naprej od golega financiranja pobud, pilotnih programov, laboratorijev, ki samo preizkušajo zamisli in se nikoli ne razvijejo naprej, da bi jih po koncu faze preizkušanja izboljšali, nadgradili ali povečali njihov obseg. Zdaj je primeren čas, da jih ocenimo in spremenimo v politiko« (Zala Velkavrh).
9. Pogled usmerite onkraj okolja – Ne smemo pozabiti na dve pomembni vprašanji, ki ju ne slišimo pogosto: »Kaj pa podnebna pravičnost?« in »Trajnost za koga?«

Na vprašanje, ali je treba zavirati svobodo, ali je treba umetnost prisiliti, da se uskladi s širšimi interesi financerjev, in ali bi morala politika umetnosti celo prilagoditi določene politike v zvezi s podnebnimi spremembami, se je pojavilo več odgovorov:

1. Svobodno razmišljanje namesto vsebinskih omejitev – Organi financiranja bi morali pustiti dovolj prostora za svobodno razmišljanje in projektom, ki jih financirajo, ne bi smeli nalagati preveč vsebinskih omejitev; umetniki se že tako ali tako ukvarjajo s tovrstnimi vprašanji.
2. Podpora različnim oblikam – Da! za podporo preizkušanju, inovacijam in raziskavam …
3. Poenostavitev poročanja – Ne! pretirano birokratskim, dlakocepskim postopkom poročanja, ki proizvajajo nesmiselne statistične podatke in kupe fotokopiranih računov.
4. Več časa je treba nameniti ocenjevanju bistvenih vidikov – Čeprav družbeni učinek in vpliv na okolje sodita med prednostne naloge, so udeleženci razprave opozorili, da naj se ocenjevanju projektov na teh ravneh in temeljitejšemu izvajanju rezultatov nameni le malo pogovorov ali časa.
5. Ponovno pretehtajte številke – Razmislite o potencialnem dolgoročnem učinku financiranja številnih projektov z malo denarja ali kratkim časovnim okvirom namesto manjšega števila projektov z več denarja ali daljšim časovnim okvirom.
6. Ustvarjanje prožnih shem – Organizacije v okviru posameznega projekta potrebujejo čas za rast in nastanek novih priložnosti, da se lahko odzovejo na novosti in trenutne razmere.
7. Vlagajte v projekte z dolgoročno vrednostjo – Financerji se ne bi smeli omejiti zgolj na takojšnje rezultate. »Bolje je podpirati stvari, ki spremljajo projekt in ki lahko imajo dolgoročni učinek.«
8. Sistemski problemi zahtevajo sistemski pristop – Umetniki in kulturni menedžerji ne bi smeli biti odgovorni za reševanje sistemskih problemov, ki niso v njihovi pristojnosti, čeprav bi morali sodelovati tudi v odborih za njihovo reševanje.
9. Medsektorsko in medresorsko sodelovanje je ključno – Razprava z občinstvom na forumu je potrdila, da »oblikovalci politik ne smejo ostati vsak na svojem bregu«. Vsa ministrstva bi morala imeti zaposlenega nekoga, ki se ukvarja s kulturo, IN nekoga, ki se ukvarja s trajnostjo.

Ali so oblikovalci politik in financerji pripravljeni prevzeti vodilno vlogo in tvegati drugače?