Vzpostaviti strokovno skupino – tako kot so to storili na Norveškem –, ki lahko kompetentno preuči in predlaga krizne ukrepe za kulturni sektor, je zagotovo smiselna poteza. Skupina zbira odzive in informacije o dejanskem stanju od kulturnih organizacij in s pridobljenimi podatki prispeva k argumentiranemu dialogu z Ministrstvom za kulturo.
Ker je jasno, da gre za enega najbolj ranljivih sektorjev, je pomembna hitra “prva pomoč”, zato države vzpostavljajo sklade, ki bodo s finančno podporo kulturnemu in ustvarjalnim sektorjem ponudile rešilni obroč. V Avstriji, denimo, tovrstno pomoč kolektivne organizacije nudijo svojim članom – npr. za področje glasbe bo na voljo reševalni sklad vreden 1 milijon EUR, dodatna sredstva pa zagotovljena tudi za vizualno umetnost, avdiovizualne medije, pisatelje, izvajalce in producente nosilcev zvoka in glasbenih videov, vzpostavljen je tudi že sklad za filmske ustvarjalce. Nemška zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija je zagotovila 5 milijonov EUR za poseben sklad, namenjen kulturnim delavcem, ki ostajajo brez dohodkov: izplačala jim bo enkratno podporo v znesku 2000 EUR (več informacij v nemščini tukaj). Za ekspresen mehanizem, ki umetnikom s takojšnjim izplačilom manjše dotacije v višini do 500 EUR takoj pomaga nadomestiti izgubljen dohodek, pa se je odločila tudi Irska (več informacij v angleščini tukaj). Irski Arts Council je napovedal lansiranje novega sklada s proračunom v višini enega milijona evrov, ki bo irskim umetnikom v času krize Covid-19 omogočil ustvarjanje novih in izvirnih umetniških del. Shema bo podpirala tako ustvarjanje novih del kot njihovo razširjanje prek spleta. Arts Council v ta namen oblikuje novo digitalno platformo, ki bo javnosti po vsej državi omogočila dostop do novih del.
Na Finskem sredstva, ki so bila namenjena trenutno onemogočeni mednarodni mobilnosti, zdaj preusmerjajo v reševanje eksistencialnih težav umetnikov idr. samozaposlenih v kulturi, organizatorjem kulturnih dogodkov idr. izvajalcem, ki so jih prizadele izredne razmere. Hitro se je odzvala tudi finska prestolnica. Mesto Helsinki je vzpostavilo ekspresni krizni sklad, ki bo spodbujal nove formate dogodkov in prizadevanja za krepitev skupnosti na področju kulture, športa in mladinskega dela ter omogočil digitalno opolnomočenje akterjev na tem področju, da bodo lahko nadaljevali svoje delo. Mesto je že rezerviralo proračun v višini 300.000 EUR, za posameznega prosilca pa je na voljo do 5.000 EUR. Cilj sklada je navdihniti predstavnike sektorjev, da prispevajo napredne digitalne rešitve za sodelovanje z javnostjo. Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga, pravijo, zato se mehanizem začne izvajati že konec marca (več informacij je v angleščini na voljo tukaj)!
Ni treba, da gremo tako daleč na sever. Poglejmo kar k naši vzhodni sosedi Madžarski. Madžarski nacionalni kulturni sklad je sprejel sklep, v skladu s katerim bodo lahko ustrezno prilagodili oz. spremenili pogodbe, da bodo kulturne organizacije lahko odložile načrtovane dejavnosti pa kljub temu ostale upravičene do sredstev.
Še bolj smo navdušeni nad hitrim in celostnim odzivom na Hrvaškem, ki jo je poleg pandemije zdaj prizadel še rušilni potres. Njihovo ministrstvo za kulturo je ustanovilo krizni sklad, ki bo zagotavljal finančno podporo za likvidnost kulturnega sektorja, tj. samostojnih umetnikov, samozaposlenih idr. fizičnih ter pravnih oseb v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih, ki ostajajo brez vseh prihodkov zaradi omejitve zbiranja, odpovedi dogodkov in zaprtih prizorišč (gledališča, kini, koncertne dvorane itd.). Prav to bo ministrstvo za odobrene projekte oz. programe, katerih izvajanje se bo zaradi epidemije zavleklo, upoštevalo zamude pri izpolnjevanju obveznosti; začasno bo preklicana revizija statusa samostojnih izvajalcev, in sicer za obdobje šestih mesecev. Agencija za elektronske medije bo izvedla izplačila iz svojega Sklada za spodbujanje pluralizma in raznolikosti elektronskih medijev za leto 2020, hkrati pa sklad delno prilagodila, da bo lahko podprla javno spremljanje epidemije koronavirusa in ponudnikom medijskih storitev omogočila prilagajanje svoje programske osnove (več informacij je na voljo v hrvaščini tukaj).
S prilagajanjem administrativno-finančnih postopkov in uvedbo novih nepovratnih podpor pa niso izkoriščene vse možnosti za premostitvene ukrepe. Poglejmo zato za konec še katalonski model, ki nas je navdušil že v preteklosti, ko smo v Ljubljani gostili Edgarja Garcio Casellasa s Katalonskega inštituta za kulturna podjetja (ICEC), da je predstavil edinstven sistem podpor in financiranja, ki tako neprofitnim kulturnim organizacijam kot profitnim podjetjem iz ustvarjalnih sektorjev nudi podporo, ki jim omogoča, da postanejo konkurenčnejši in uspešnejši na področjih poslovnega razvoja, pridobivanja občinstev in dostopa do trga. Ob krizi, povezani s pandemijo koronavirusa, je ICEC skupaj s Katalonskim inštitutom za finance (ICF) oblikoval instrument operativnega jamstvenega sklada za kulturne organizacije in podjetja na tem področju, ki jih je prizadel COVID-19. Posojila bodo namenjena financiranju zaposlenih v kulturnih organizacijah in podjetjih, ki izvajajo projekte, povezane s proizvodnjo, distribucijo, trženjem in razširjanjem, prikazom ali zaščito kulturnih dobrin in/ali storitev ter potrebujejo zaradi izrednih razmer premostitvena sredstva, da ohranijo likvidnost poslovanja. Znesek posojil se bo gibal od 20.000 do 300.000 EUR z dobo odplačevanja do 5 let.