Tanja Kalčić (EPK Reka) je izpostavila predvsem dva vidika: administrativno delo in delo z javnostjo. Ter pomen nenehnega usposabljanja ekipe, da je lahko kos izzivom, ki jih prinaša vodenje velikih mednarodnih projektov, kot je npr. EPK. Ko se projekt že izvaja, ni več časa za nujno strokovno usposabljanje. Majhnost in prezaposlenost ekipe (kar je najpogosteje realnost v naši regiji) pripelje do nenehnega dela v stresnih okoliščinah, zaradi česar sodelavci odhajajo. Zato tudi poziv ekipi EPK GO2025!, da pravočasno spodbudijo proces usposabljanja in krepitve zmogljivosti sektorja. Na Reki so s tovrstnim programom strokovnih usposabljanj (npr. Applause please za razvoj občinstev; Production in Culture za kulturne producente; Organisation development za razvoj organizacij) začeli 3 leta pred EPK pa so bili prepozni, meni Tanja.
Kulturni menedžer mora namreč pri izvajanju tovrstnih projektov obvladovati in nadzorovati različne vidike: od evropske razsežnosti in evropskega konteksta, do trajnosti projekta, kulturnih politik, in administrativnih postopkov. Hkrati pa obvladati upravljanje projekta in ekipe, komuniciranje, vodenje, medkulturni menedžment, mehke veščine, organizacijske veščine, reševanje problemov in sporov, biti analitik in motivator… Tanja meni, da je bil izmed vseh strokovnih programov za razvoj kulturnega in ustvarjalnih sektorjev (KUS), ki je bil vključen v projekt EPK, najbolj pomemben program za razvoj občinstev – zlasti to, kako publiko vključiti in sodelovati z njo in s tem spodbujati in prakticirati kulturno demokracijo.
Za Almo R. Selimović (Bunker) vstop v poklic kulturnega menedžerja ni bil načrtovan. Slučajno je začela pri Bunkerju kot »deklica za vse« in res počela vse – kot biljeterka, administratorka, producentka. Velik del njenega dela vključuje fundraising in kulturno vzgojo, ki je zelo povezana z vključevanjem občinstev. Veliko vsega se je naučila skozi prakso, a na poti je imela srečo, da je sodelovala z odličnimi kulturnimi managerji in na ta način imela veliko neformalnih mentorjev. Vključila se je tudi v program British Council-a za kulturne menedžerje in meni, da je »britanski model« danes prevladujoč. Poleg tega ima tudi Evropsko diplomo Marcel Hicter – to je bila dobra priložnost za mreženje in povezovanje, kar je pomembno za mednarodne projekte. Toda ključne se ji zdijo besede Dragana Klaića: »Art is international but audience is always local.« Moraš vedeti, s kom delaš!
Miha Černec (Staragara) je začel je s snemanjem glasbenih videospotov. Udeležil se je specializiranega evropskega usposabljanja EAVE – enega najpomembnejših usposabljanj za AV producente in tako stopil v svet filmske produkcije. Veliko ljudi je prepričanih, da to delo ni ustvarjalno, vendar pa je Miha prepričan v nasprotno. Zahteva pa nenehno strokovno usposabljanje, ki ga Miha spodbuja tudi pri svojih sodelavcih.
Tanja poudarja, da je problem (v HR, tudi SI) neobstoj ustreznega izobraževalnega programa. Na Hrvaškem imajo zahvaljujoč KulturiNovi zdaj NVO veliko priložnosti za usposabljanje, toda ni prepričana, da podobno v svoje ljudi investirajo tudi javne institucije. Kot dober primer je omenila možnost, da imajo vse fakultete na Reki priložnost delovne prakse v kulturnih institucijah. To je sprememba, ki se je zgodila po EPK in ima za cilj prispevati k profesionalizaciji sektorja.
Alma potrdi, da je situacija podobna v Sloveniji (z izjemo poletne šole managementa, AGRFT…). Čeprav sama ne zagovarja nujnosti vzpostavitve specializiranega izobraževalnega programa. Za dobrega menedžerja v obdobju formalnega izobraževanja ni nujno, da se nauči praktičnih veščin ampak bolj tega, da dobro pozna teorijo, sektor, da razvije utemeljeno kritično stališče, da razumejo kontekst … Kulturni menedžment je »izpraznjen prostor«, ki ga posameznik »napolni« sam s svojim delom – to so lahko zelo banalna opravila ali pa vse kompleksnosti fundraisinga. Pomembno je, da gre med producentom in ustvarjalci za enakovreden odnos. Pomembne so tudi vrednote menedžerja – da tudi sam spoštuje, kar zahteva od drugih: upoštevanje rokov, da sprejme možnost, da se zgodi napaka, … pomembno je zavedanje, da dela s sektorjem, kjer je večina nenehno v stresu in da si zavzema za prijaznost in spoštljivost.
Mateja Zorn (Kinoatelje) kot prednost dela na obmejnem področju izpostavi pridobivanje sredstev na obeh straneh meje. Lokalni viri niso dovolj za preživetje in razvoj organizacije v tem okolju. Zato veliko delajo na mreženju, sicer sami ne bi uspeli realizirati takega ambicioznega programa. Glede občinstev jim zelo pomaga to, da so del slovenske manjšine na italijanski strani. Zagotovo se delo kulturnega managerja razlikuje tudi glede na kontekst, v katerem deluje, to, koliko sredstev ima na voljo, strokovnih sodelavcev ipd. …
