V luči sveže objavljenega razpisa za podporo prevajanju evropskega leposlovja smo se pogovarjali tudi o avtorjih, prevajanju in knjižnem sektorju doma in v EU. Najprej smo v Gogini kavarni predstavili aktualni razpis za prevodne projekte (rok 5. maj 2020) ter prek video povezave gostili Julie Belgrado, predstavnico podeljevalca nagrade EUPL in direktorico EIBF. Julie je povedala, da se krog nagrajencev EUPL širi – zdaj lahko sodelujejo tudi ukrajinski in gruzijski avtorji, kmalu bodo tudi kosovski in tunizijski. Do zdaj so 11-krat podelili nagrade in to 122 avtorjem v 41 državah, tudi slovenskim – Nataši Kramberger, Gabrieli Babnik, Jasminu B. Frelihu in Lidiji Dimkovski (nagrado je prejela kot makedonska avtorica). Slovenija bo svojega kandidata/kandidatko lahko ponovno predlagala leta 2021. Julie je izpostavila še nekaj presežkov, povezanih z nagrado EUPL: Goce Smilevski je najbolj prevajan nagrajeni avtor (v kar 30 jezikov), medtem ko je roman Življenje se začne v petek romunske pisateljice Ioane Parvulescu najbolj prevajano EUPL delo s podporo Ustvarjalne Evrope (leta 2015 je za slovenski prevod poskrbela založba Pivec). Največ avtorjev z nagrado EUPL prevajajo hrvaški in srbski založniki, največ se prevaja iz nemščine in angleščine. Podeljevalec EUPL sicer skrbi za promocijo nagrajencev, pri čemer sodelujejo z avtorji, založniki in nacionalnimi centri CED. V državah z bolj prepoznanimi in vzpostavljenimi nagradami (npr. Goncourt v Franciji) se nagrada EUPL šele uveljavlja in potrebuje dodatno promocijsko pozornost.
Pod taktirko Jedrt Jež Furlan je sledil je pogovor v Gogini pisateljski rezidenci. Jasmin B. Frelih je vesel monetarne vrednosti nagrade EUPL za roman Na/pol, predvsem pa prevodov svojega dela v 7 jezikov, branj po Evropi in dveh izjemnih pisateljskih rezidenc – v Belgiji in na Japonskem. Hkrati pa poudarja, da EUPL nagrada ni dovolj, če le-ta ni v interesu matične založbe, ki bi ustrezno poskrbela za »svojega« avtorja. Predstavniki založnikov – Jelka Ciglenečki (Goga), Nino Flisar (Pivec) in Barbara Pregelj (Malinc) so delili mnenje, da Ustvarjalna Evropa predstavlja odločilen vir financiranja za njihovo dejavnost, ki jo sicer pomembno podpira tudi JAK – Javna agencija za knjigo RS in kar nekaj tujih kulturnih centrov. Izbora avtorjev ne prilagajajo razpisnim pogojem Ustvarjalne Evrope, s svojo dejavnostjo sledijo »evropski dimenziji« in se hkrati zavedajo, kako velik potencial npr. predstavljajo špansko govoreči trgi ali kitajski, ki se šele odpira. Vedno pa je treba poskrbeti za bralce in bralno kulturo, kar vsaka od založb počne po svojih poteh. Anja Kovač iz Javne agencije za knjigo RS je poudarila, da je prevodni razpis Ustvarjalne Evrope pomemben in komplementaren njihovim shemam. JAK ima dva tovrstna razpisa, in sicer za izdajanje knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku in sofinanciranje prevodov slovenskih avtorjev v tuje jezike. Kmalu pa bodo na svoji spletni strani objavili pregled tujih virov za financiranje založniške dejavnosti.
Dogodek smo organizirali kot del decentralizirane podporno-svetovalne dejavnosti zavoda Motovila in v okviru projekta PRO KUS: Prenos veščin in znanja za profesionalizacijo v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih ob podpori Ministrstva za javno upravo RS.
