Motovila Ustvarjalna Evropa Na Rezidenci V Novem Mestu Marec 2020 (122)

V Novem mestu o svežih razpisih in izkušenih organizacijah pa še o avtorjih, prevajanju in knjižnem sektorju

V začetku marca smo v sodelovanju z založbo Goga in Europe Direct Novo mesto vzpostavili POP-UP pisarno v Novem mestu. Dva dneva, ki smo ju preživeli v prestolnici Dolenjske, sta bila odlična priložnost za izmenjave s partnerji ter nova srečanja in povezovanja.

OD SVEŽIH RAZPISOV …

V Novem mestu sta Ines Kežman iz CED Slovenija (Motovila) in Aleksandra Pavlič iz Europe Direct Novo mesto (Razvojni center Novo mesto) predstavili priložnosti, s katerimi EU spodbuja razvoj projektov in mednarodno sodelovanje v kulturi, filmu in ustvarjalnih sektorjih. Vabljeni, da preverite trenutno aktualne razpise Ustvarjalne Evrope (Kultura in MEDIA) in razpis Ministrstva za kulturo »Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij – Center za kreativnost 2020-2021« (rok 6. april 2020).

… S POMOČJO MEDNARODNIH POVEZAV DO PRAVEGA EKOSISTEMA

O mednarodnem sodelovanju s podporo Ustvarjalne Evrope smo se pogovarjali z Urško Zupančič iz založbe Goga in Tanjo Hladnik iz zavoda Otok. Poudarili sta pomen partnerskega sodelovanja tako na lokalni in nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, pri čemer še vedno največ odtehtajo osebna srečanja. Takrat partnerje bolje spoznaš in se tudi hitreje odzoveš na razvoj sodelovanja, pri tem izmenjaš izkušnje in se učiš drug od drugega. Razpisom Ustvarjalne Evrope se niso nikoli posebej prilagajali, temveč so svoje obstoječe dejavnosti in načrte umeščali v okvire razpisov. Izkušeni organizaciji s številnimi prireditvami, ki jih organizirata prek leta, načrtno skrbita za svoje bralno oz. filmsko občinstvo, kar je morda izven prestolnice nekoliko lažje zaradi manjše kulturne ponudbe.

O AVTORJIH, PREVAJANJU IN KNJIŽNEM SEKTORJU

V luči sveže objavljenega razpisa za podporo prevajanju evropskega leposlovja smo se pogovarjali tudi o avtorjih, prevajanju in knjižnem sektorju doma in v EU. Najprej smo v Gogini kavarni predstavili aktualni razpis za prevodne projekte (rok 5. maj 2020) ter prek video povezave gostili Julie Belgrado, predstavnico podeljevalca nagrade EUPL in direktorico EIBF. Julie je povedala, da se krog nagrajencev EUPL širi – zdaj lahko sodelujejo tudi ukrajinski in gruzijski avtorji, kmalu bodo tudi kosovski in tunizijski. Do zdaj so 11-krat podelili nagrade in to 122 avtorjem v 41 državah, tudi slovenskim – Nataši Kramberger, Gabrieli Babnik, Jasminu B. Frelihu in Lidiji Dimkovski (nagrado je prejela kot makedonska avtorica). Slovenija bo svojega kandidata/kandidatko lahko ponovno predlagala leta 2021. Julie je izpostavila še nekaj presežkov, povezanih z nagrado EUPL: Goce Smilevski je najbolj prevajan nagrajeni avtor (v kar 30 jezikov), medtem ko je roman Življenje se začne v petek romunske pisateljice Ioane Parvulescu najbolj prevajano EUPL delo s podporo Ustvarjalne Evrope (leta 2015 je za slovenski prevod poskrbela založba Pivec). Največ avtorjev z nagrado EUPL prevajajo hrvaški in srbski založniki, največ se prevaja iz nemščine in angleščine. Podeljevalec EUPL sicer skrbi za promocijo nagrajencev, pri čemer sodelujejo z avtorji, založniki in nacionalnimi centri CED. V državah z bolj prepoznanimi in vzpostavljenimi nagradami (npr. Goncourt v Franciji) se nagrada EUPL šele uveljavlja in potrebuje dodatno promocijsko pozornost.

Pod taktirko Jedrt Jež Furlan je sledil je pogovor v Gogini pisateljski rezidenci. Jasmin B. Frelih je vesel monetarne vrednosti nagrade EUPL za roman Na/pol, predvsem pa prevodov svojega dela v 7 jezikov, branj po Evropi in dveh izjemnih pisateljskih rezidenc – v Belgiji in na Japonskem. Hkrati pa poudarja, da EUPL nagrada ni dovolj, če le-ta ni v interesu matične založbe, ki bi ustrezno poskrbela za »svojega« avtorja. Predstavniki založnikov – Jelka Ciglenečki (Goga), Nino Flisar (Pivec) in Barbara Pregelj (Malinc) so delili mnenje, da Ustvarjalna Evropa predstavlja odločilen vir financiranja za njihovo dejavnost, ki jo sicer pomembno podpira tudi JAK – Javna agencija za knjigo RS in kar nekaj tujih kulturnih centrov. Izbora avtorjev ne prilagajajo razpisnim pogojem Ustvarjalne Evrope, s svojo dejavnostjo sledijo »evropski dimenziji« in se hkrati zavedajo, kako velik potencial npr. predstavljajo špansko govoreči trgi ali kitajski, ki se šele odpira. Vedno pa je treba poskrbeti za bralce in bralno kulturo, kar vsaka od založb počne po svojih poteh. Anja Kovač iz Javne agencije za knjigo RS je poudarila, da je prevodni razpis Ustvarjalne Evrope pomemben in komplementaren njihovim shemam. JAK ima dva tovrstna razpisa, in sicer za izdajanje knjižnih del slovenskih avtorjev v nemškem jeziku in sofinanciranje prevodov slovenskih avtorjev v tuje jezike. Kmalu pa bodo na svoji spletni strani objavili pregled tujih virov za financiranje založniške dejavnosti.

Dogodek smo organizirali kot del decentralizirane podporno-svetovalne dejavnosti zavoda Motovila in v okviru projekta PRO KUS: Prenos veščin in znanja za profesionalizacijo v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih ob podpori Ministrstva za javno upravo RS.

Logos Popup Nm

Podpirajo nas

Ce Eacea Hor En 943x165@72 E1454406692103 380x69
Ministrstvo Za Kulturo1 380x58
Evropska Komisija
Logo Mol 1