Katere vrste zaposlitve so možne v Sloveniji?

Najpogostejša oblika dela je za nedoločen ali določen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom. Sem sodi tudi status samostojnega kulturnega delavca. V kulturi se največkrat delo opravi po avtorski ali podjemni pogodbi. Več informacij o zaposlitvah v nadaljevanju spodaj.

Za zakonito opravljanje dela v Sloveniji mora vedno obstajati pravna podlaga, po kateri se takšno delo lahko opravlja. Pri izbiri pravne podlage za delo oz. izvajanje dejavnosti je treba vedno upoštevati naravo dela oz. dejavnosti ter specifične pogoje za opravljanje določenega dela oz. dejavnosti.

Najpogostejša oblika dela je delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki se lahko sklene za nedoločen ali določen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega. Podobno temu je tudi status samostojnega kulturnega delavca, ki omogoča opravljanje dela na tem specifičnem področju.

Vsebina članka

Katere oblike dela so možne?
Kakšna so delovna razmerja?
Kaj potrebujem za sklepanje pogodb?
Uporabne povezave

Katere oblike dela so možne?

Osnovna (tipična/standardna) oblika dela v Sloveniji je zaposlitev za nedoločen čas ali določen čas.

Slovenska zakonodaja pa pozna tudi več posebnih oz. atipičnih/nestandardnih oblik* opravljanja dela za enkratna, občasna ali kratkotrajna dela, kot so:

  • delo po podjemni pogodbi,
  • delo po avtorski pogodbi,
  • začasno ali občasno delo upokojencev,
  • osebno dopolnilno delo ali
  • kratkotrajno delo ter
  • študentsko delo – za študente in dijake.

*Za tujce se v Sloveniji uporablja predvsem avtorska pogodba, podjemna pogodba, v primeru študentov pa študentsko delo.

Izvedite več o avtorski / podjemni pogodbi.

Status samozaposlenega v kulturi

Umetnik oz. kulturni delavec lahko v Sloveniji pridobi tudi poseben status, to je status samozaposlenega v kulturi, ki mu omogoča samostojno opravljanje dejavnosti, ne da bi mu bilo treba ustanoviti podjetje ali vstopiti v delovno razmerje.

Več informacij:

Kakšna so delovna razmerja?

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Podlaga za sklenitev je pogodba o zaposlitvi.

Pogodba o zaposlitvi se sklepa za nedoločen čas, če z zakonom (ZDR-1) ni drugače določeno.

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas je v slovenski delovnopravni zakonodaji sicer pravilo. Zgolj izjemoma in v primerih, ki jih določa zakon se lahko sklene pogodba za določen čas.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko izjemoma sklene, če gre za:

  • izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
  • nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
  • začasno povečan obseg dela,
  • zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
  • poslovodno osebo ali prokurista,
  • vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1,
  • opravljanje sezonskega dela,
  • delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
  • zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
  • opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
  • pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
  • delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
  • predajo dela,
  • voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
  • druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Pogodba o zaposlitvi (za nedoločen ali določen čas) se lahko sklene za polni delovni čas, ki v Sloveniji znaša 40 ur na teden, z zakonom oz. kolektivno pogodbo se lahko določi kot polni delovni čas delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden.

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, npr. za 20 ur na teden ali 30 ur na teden ipd.. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače.

Kaj potrebujem za sklepanje pogodb?

Osnovni dokumenti, ki jih potrebujete za sklenitev pogodbe o zaposlitvi so osebni dokument, davčna številka, enotna matična številka občana (EMŠO), transakcijski račun (TRR), potrdila o izobrazbi, dodatnih izobraževanjih in usposabljanju, reference, portfolio…ipd.

Državljani tretjih držav poleg zgoraj omenjenega potrebujejo še enotno dovoljenje za prebivanje). Za več glej na povezavi tukaj.

Več o avtorski in podjemni pogodbi.
Več o pogodbah o sodelovanju.
Več o tem, kaj moram vedeti ob podpisu pogodbe.

Uporabne povezave

  • EURES: EURopean Employment Services– Evropske službe za zaposlovanje. Omogoča tudi pravno podporo mobilnim delavcem.
  • Evropska komisija: Socialne pravice po državah.
  • e-uprava gov.si vladni portal z informacijami o vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi.
  • Info.tujci je vladni portal z informacijami za tujce.
  • SOLVIT: Brezplačna spletna storitev za reševanje težav pri kršitvah pravic državljanov EU in podjetij EU s strani javne uprave držav članic EU, npr. priznanje poklicnih kvalifikacij, pravica do vizuma in prebivanja, zaposlitev v tujini, zdravstveno zavarovanje itd..
  • Your Europe upravlja Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja in je uradno spletišče Evropske unije. Prav tam so dostopne tudi informacije o zdravstvenem zavarovanju med začasnim bivanjem v tujini.
  • Nacionalni sistem SPOT, Slovenska poslovna točka ponuja celovit sistem podpornih in brezplačnih storitev države za poslovne subjekte. Pod enotno znamko SPOT so združene institucije, ki nudijo pomoč, informiranje in svetovanje podjetjem in poslovnim subjektom.
  • Novičnik za samozaposlene v kulturi (KUD Trivia) nudi samozaposlenim kulturnim ustvarjalcem svetovanje za področja avtorskih pravic in intelektualne lastnine, socialnih in delavskih pravic, računovodstvo ipd.
  • Društvo Asociacija svojim članicam in članom pomaga s servisnimi članskimi nasveti o administraciji, zakonskih določilih, računovodskih obveznostih, pravnih vprašanjih, davkih.

Zakonodaja

Krovni zakon, ki ureja zaposlitev je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), za področje kulture je tudi Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Pri zaposlovanju tujcev je potrebno upoštevati še Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, Zakon o tujcih, Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, Zakon o urejanju trga dela.

Članek je nastal v sodelovanju z Zavodom PIP.
V besedilih za naslavljanje oseb vseh spolov uporabljamo enega od slovničnih spolov.

Nazaj na vrh