Kaj moram vedeti ob podpisu avtorske / podjemne pogodbe?
V kulturi se največkrat delo opravi po avtorski ali podjemni pogodbi. Pri določenih umskih delih podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko elemente avtorskega dela. Več informacij v nadaljevanju spodaj.
Avtorska pogodba
Avtorska pogodba se lahko sklene le za dela, ki so kot avtorska predvidena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).
Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se kot avtor zavežete ustvariti ali izvesti določeno avtorsko delo in ga izročiti naročniku, kot naročnik pa se zavežete, da mu boste za to plačali honorar. Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo.
Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, zlasti:
- govorjena dela, kot npr. govori, predavanja,
- pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi,
- glasbena dela z besedilom ali brez besedila,
- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
- koreografska in pantomimska dela,
- fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
- avdiovizualna dela,
- likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi,
- arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture,
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
- kartografska dela,
- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
Stranki avtorske pogodbe sta naročnik in avtor. Naročnik je lahko fizična ali pravna oseba, avtor pa je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Avtor je lahko:
- rednem delovnem razmerju (razen če pogodba vsebuje konkurenčno klavzulo),
- lastnik pravne osebe,
- samostojni podjetnik,
- nekdo, ki opravlja dela po podjemni pogodbi,
- je redni oziroma izredni študent.
Davčni vidik avtorske pogodbe
Plačilo iz avtorske pogodbe je dohodek posameznika, ki je obdavčen z dohodnino. Višina plačil prispevkov, povezanih z avtorsko pogodbo, je odvisna od tega, ali je avtor že sicer obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan ali ne.
Dohodnina
Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove, ki je dohodek (vključno s povračili stroškov), zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % in prispevke za socialno varnost, ki jih plača avtor.
Od dohodka se obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti avtorja v zavarovanje:
- prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno avtorsko delo,
- prispevek avtorja za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka,
- prispevek avtorja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je avtor zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2,
- prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če avtor ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.
Za dela, ki niso avtorska, avtorske pogodbe ne morete skleniti, temveč morate izbrati drugo pogodbo za opravljanje dela (npr. podjemno).
Avtorska pogodba mora biti v pisni obliki. Če ni, se vse nejasnosti tolmačijo v korist avtorja.
Več informacij:
- O avtorski pogodbi na SPOT, e-uprava gov.si, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije – ZVEZARFR in racunovodja.com.
- V poslušanje priporočamo podkast Avtorska pravica je premoženje (v slovenščini), ki ga je pripravil Novičnik za samozaposlene v kulturi (KUD Trivia). V pomoč avtorjem do bolj urejenih razmerij z naročniki in do boljšega razumevanja avtorstva.
Podjemna pogodba
Podjemna pogodba se sklene za občasna in časovno omejena dela. Predmet podjemne pogodbe ali pogodbe o delu je lahko:
- izdelava stvari (gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva pa tudi večjih investicijskih ureditev),
- popravilo stvari (obrtniške storitve),
- fizično ali umsko delo.
V praksi lahko podjemna pogodba zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Pri določenih umskih delih podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko elemente avtorskega dela, zato je v tem primeru bolj smiselna sklenitev avtorske pogodbe.
Stranki pogodbe
Podjemno pogodbo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ki je lahko fizična ali pravna oseba. V praksi je lahko to zaposleni, ki pa ne sklene pogodbe s svojim delodajalcem. Lahko pa jo skleneta tudi delodajalec in delavec, ki sta že sklenila pogodbo o zaposlitvi, a le za dela izven opisa rednih delovnih nalog.
Podjemna pogodba se sklene le za določen čas, pravno podlago določa Obligacijski zakonik (OZ).
Davčni vidik podjemne pogodbe
Plačilo iz podjemne pogodbe je dohodek posameznika, ki je obdavčen z dohodnino.
Dohodnina
Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove, ki je dohodek (vključno s povračili stroškov in bonitetami), zmanjšan za normirane strošek v višini 10 % in prispevke za socialno varnost, ki bremenijo prejemnika dohodka.
Od dohodka se obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti prejemnika dohodka v zavarovanje:
- prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno delo po podjemni pogodbi,
- prispevek prejemnika dohodka za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka,
- prispevek prejemnika dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2,
- prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.
Od dohodka se obračuna in plača tudi posebni davek na določene prejemke po stopnji 25 %. Za več informacij glej Finančno upravo RS in SPOT.
Kaj potrebujem za sklepanje pogodb?
Osnovni dokumenti, ki jih potrebujete za sklenitev pogodbe o zaposlitvi so osebni dokument, davčna številka, enotna matična številka občana (EMŠO), transakcijski račun (TRR), potrdila o izobrazbi, dodatnih izobraževanjih in usposabljanju, reference, portfolio…ipd.
Državljani tretjih držav poleg zgoraj omenjenega potrebujejo še enotno dovoljenje za prebivanje). Za več glej na povezavi tukaj.
Kaj je minimalno plačilo oz. priporočeni zneski za plačila?
Avtorska pogodba in podjemna pogodba (pogodba o delu): višina plačila je stvar dogovora med pogodbenimi strankami.
Glede višine plačil priporočamo, da sledite standardom kolektivnih, cehovskih, zastopniških ipd. organizacij.
Uporabne povezave
- EURES: EURopean Employment Services– Evropske službe za zaposlovanje. Omogoča tudi pravno podporo mobilnim delavcem.
- Evropska komisija: Socialne pravice po državah.
- e-uprava gov.si vladni portal z informacijami o vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi.
- Info.tujci je vladni portal z informacijami za tujce.
- SOLVIT: Brezplačna spletna storitev za reševanje težav pri kršitvah pravic državljanov EU in podjetij EU s strani javne uprave držav članic EU, npr. priznanje poklicnih kvalifikacij, pravica do vizuma in prebivanja, zaposlitev v tujini, zdravstveno zavarovanje itd..
- Your Europe upravlja Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja in je uradno spletišče Evropske unije. Prav tam so dostopne tudi informacije o zdravstvenem zavarovanju med začasnim bivanjem v tujini.
- Nacionalni sistem SPOT, Slovenska poslovna točka ponuja celovit sistem podpornih in brezplačnih storitev države za poslovne subjekte. Pod enotno znamko SPOT so združene institucije, ki nudijo pomoč, informiranje in svetovanje podjetjem in poslovnim subjektom.
- Novičnik za samozaposlene v kulturi (KUD Trivia) nudi samozaposlenim kulturnim ustvarjalcem svetovanje za področja avtorskih pravic in intelektualne lastnine, socialnih in delavskih pravic, računovodstvo ipd.
- Društvo Asociacija svojim članicam in članom pomaga s servisnimi članskimi nasveti o administraciji, zakonskih določilih, računovodskih obveznostih, pravnih vprašanjih, davkih.
Zakonodaja
Krovni zakon, ki ureja zaposlitev je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), za področje kulture je tudi Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Pri zaposlovanju tujcev je potrebno upoštevati še Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, Zakon o tujcih, Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, Zakon o urejanju trga dela.
- Zakon o delovnih razmerjih.
- Zakon o urejanju trga dela.
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.
- Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti.
- Zakon o tujcih.
- Zakon o čezmejnem opravljanju storitev.
- Obligacijski zakonik.
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah.
- Zakon o minimalni plači.
Zakon o dohodnini. - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Članek je nastal v sodelovanju z Zavodom PIP.
V besedilih za naslavljanje oseb vseh spolov uporabljamo enega od slovničnih spolov.