Kaj moram vedeti ob podpisu pogodbe?

V kulturi se največkrat delo opravi po avtorski ali podjemni pogodbi, med partnerskimi organizacijami se sklenejo pogodbe o sodelovanju. Več informacij v nadaljevanju spodaj.

Vsebina članka

Kdaj in kako sklenem pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem?
Kdaj je pogodba o zaposlitvi veljavna in zakonita?
Kaj je naloga delodajalca, ko me zaposli?
Katere pogodbe o zaposlitvi obstajajo za državljane tretjih držav?
Kaj potrebujem za sklepanje pogodb?
Kaj je minimalno plačilo oz. priporočeni zneski za plačila?
Uporabne povezave

Več o tem, katere vrste zaposlitve so možne v Sloveniji.
Več o avtorski in podjemni pogodbi.
Več o pogodbah o sodelovanju.

Kdaj in kako sklenem pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem?

Delovno razmerje se začne s postopkom zaposlitve, ki ga vodi in izpelje delodajalec. Postopek zaposlitve poteka na sledeč način:

delodajalec najprej objavi prosto delovno mesto,
izberete kandidata,
sklenete pogodbo o zaposlitvi z njim (pogodba se lahko sklene za nedoločen ali določen čas),
nato delodajalec prijavi svojega novega zaposlenega v obvezna socialna zavarovanja.

Pogodba o zaposlitvi se vedno sklene v pisni obliki. Delodajalec mora delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.

Vedno, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja, je potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Bistveni elementi delovnega razmerja so:
1. prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca,
2. delo za plačilo,
3. osebno delo,
4. nepretrgano opravljanje dela,
5. delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca.

Kdaj je pogodba o zaposlitvi veljavna in zakonita?

Da je pogodba o zaposlitvi veljavna in zakonita, mora vsebovati določene osnovne podatke, tj. obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi:

Podatke obeh pogodbenih strank – kdo pogodbo podpisuje in med kom bo sodelovanje potekalo.
Datum začetka veljavnosti pogodbe – če ta datum ni točno naveden, velja datum, ko sta pogodbo podpisali obe strani.
Razlog sklenitve pogodbe – zakaj sta se obe strani odločili, da pogodbo skleneta, npr. razlog sklenitve je zaposlitev.
Podpis obeh pogodbenih strank – nobena pogodba ne more biti veljavna, če je nista podpisali obe pogodbeni stranki.
Datum nastopa dela – začetek zaposlitve mora biti datumsko naveden.
Naziv in opis delovnega mesta – brez navedbe delovnega mesta in opisa del, ki jih mora delavec opravljati, ne moremo skleniti pogodbe o zaposlitvi.
Kraj dela – zajema tako sedež delodajalca kot sam kraj delovnega mesta, če ima delodajalec več lokacij, na katerih poteka delo.
Čas sklenitve pogodbe – v primeru pogodbe o zaposlitvi mora biti jasno zapisano, ali se delovno razmerje sklepa za določen ali nedoločen čas.
Pri sklenitvi pogodbe za določen čas mora biti tudi jasno naveden razlog, zakaj se pogodba sklepa samo za določeno obdobje (npr. nadomeščanje porodniške odsotnosti, nadomeščanje daljšega bolniškega staleža, povečan obseg dela ipd.).
Delovni čas – ker pozna ZDR-1 več oblik delavnega časa, je treba opredeliti, ali se pogodba sklepa za polni ali skrajšani delovni čas.
Določilo o razporeditvi delovnega časa – vsaka pogodba o zaposlitvi mora vsebovati tudi jasno opredelitev, kako je delavnik delavca razporejen in koliko dni obsega delovni teden.
Podatek o osnovni plači – brez podatka o osnovni plači pogodba o zaposlitvi ne more biti sklenjena, saj delavec sicer ne bi bil seznanjen s tem, kako bo njegovo delo finančno ovrednoteno.
Druge sestavine plače – plača ima več zakonsko določenih dodatkov, ki pripadajo vsakemu delavcu.
Določilo o letnem dopustu – delavcu pripada pravica do letnega dopusta, ki mu je delodajalec ne more odreči. Minimalni letni dopust po ZDR-1 traja 4 tedne. To velja ne glede na to, ali ste zaposleni za polni ali skrajšani delovni čas. Število dni dopusta je pa sicer odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu.
Določilo o odpovednem roku – ko obe stranki skleneta pogodbo o zaposlitvi, mora biti jasno in točno določen tudi odpovedni rok.
Navedba kolektivnih pogodb, ki delodajalca zavezujejo – če veljajo za delodajalca kolektivne pogodbe, morajo biti v pogodbi o zaposlitvi navedene vse; to omogoča tako delavcu kot delodajalcu, da se še pred podpisom pogodbe seznanita o vseh podrobnostih, ki jih te pogodbe urejajo in določajo.

Pogodba o zaposlitvi lahko vsebuje tudi druge določbe, ki pa niso obvezen del vseh pogodb o zaposlitvi:

Poskusno delo – v primeru, ko delavec in delodajalec podpisujeta pogodbo o zaposlitvi prvič. Ta določba seznanja obe stranki o času, v katerem se bo delavec poskusil izkazati kot primeren kandidat. Delavec mora biti obveščen o komisiji, ki bo spremljala njegovo delo, prav tako pa ga je delodajalec primoran seznaniti s tem, ali je poskusno dobo opravil uspešno.
Pripravništvo – se sklepa navadno ob sklenitvi prve pogodbe med delavcem in delodajalcem. Največkrat se uporablja za potrebe pridobivanja znanj in veščin, ki omogočajo uspešno opravljanje nadaljnjega dela.
Konkurenčna klavzula – delavcu za določeno časovno obdobje onemogoča zaposlitev pri konkurenci z namenom ohranitve poslovnih skrivnosti. Delodajalec s to določbo zavaruje intelektualno lastnino podjetja.
Klavzula o varovanju poslovnih skrivnosti – delavca zaveže k spoštovanju poslovnih skrivnosti delodajalca. Običajno so to vse informacije, vezane na stranke, intelektualno lastnino in procese podjetja, poslovne podatke in podobno.

Določilo o posredovanju in varovanju osebnih podatkov – če ima delavec na delovnem mestu dostop do osebnih podatkov zaposlenih ali strank, se pogodbi o zaposlitvi običajno doda določilo, ki delavca zavezuje k spoštovanju vseh zakonov, ki urejajo dostop do osebnih podatkov, njihovo posredovanje in varovanje.

Kaj je naloga delodajalca, ko me zaposli?

S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. Z dnem nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, se začnejo uresničevati pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja.

Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.

Več informacij na SPOT.

Katere pogodbe o zaposlitvi obstajajo za državljane tretjih držav?

Državljani tretjih držav lahko v Sloveniji sklenejo tako pogodbo o zaposlitvi za nedoločen kot tudi pogodbo o zaposlitvi za določen čas, za polni ali krajši delovni čas.

Državljani tretjih držav morajo za pred zaposlitvijo izpolnjevati določene posebne pogoje, kot npr. enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Več informacij na SPOT, Zavod RS za zaposlovanje in e-uprava gov.si.

Kaj potrebujem za sklepanje pogodb?

Osnovni dokumenti, ki jih potrebujete za sklenitev pogodbe o zaposlitvi so osebni dokument, davčna številka, enotna matična številka občana (EMŠO), transakcijski račun (TRR), potrdila o izobrazbi, dodatnih izobraževanjih in usposabljanju, reference, portfolio…ipd.

Državljani tretjih držav poleg zgoraj omenjenega potrebujejo še enotno dovoljenje za prebivanje). Za več glej na povezavi tukaj.

Kaj je minimalno plačilo oz. priporočeni zneski za plačila?

Pogodba o zaposlitvi: Minimalna plača je najnižja z zakonom predpisana plača, ki jo lahko prejema delavec, če pri delodajalcu v Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa, delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.

Delodajalec v skladu s svojimi internimi akti, morebitno sistemizacijo delovnih mest, ipd. določa plačni sistem in zahtevane pogoje za zasedbo določenega delovnega mesta glede na višino izobrazbe, zahtevnost dela, obremenitve delavca, razporejenost delovnega časa ipd..

Pravna podlaga je Zakon o minimalni plači. Več o minimalni plači e-uprava gov.si, kjer najdete podatek o višini minimalne plače.

Glede višine plačil priporočamo, da sledite standardom kolektivnih, cehovskih, zastopniških ipd. organizacij.

Uporabne povezave

EURES: EURopean Employment Services– Evropske službe za zaposlovanje. Omogoča tudi pravno podporo mobilnim delavcem.
Evropska komisija: Socialne pravice po državah.
e-uprava gov.si vladni portal z informacijami o vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi.
Info.tujci je vladni portal z informacijami za tujce.
SOLVIT: Brezplačna spletna storitev za reševanje težav pri kršitvah pravic državljanov EU in podjetij EU s strani javne uprave držav članic EU, npr. priznanje poklicnih kvalifikacij, pravica do vizuma in prebivanja, zaposlitev v tujini, zdravstveno zavarovanje itd..
Your Europe upravlja Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja in je uradno spletišče Evropske unije. Prav tam so dostopne tudi informacije o zdravstvenem zavarovanju med začasnim bivanjem v tujini.
Nacionalni sistem SPOT, Slovenska poslovna točka ponuja celovit sistem podpornih in brezplačnih storitev države za poslovne subjekte. Pod enotno znamko SPOT so združene institucije, ki nudijo pomoč, informiranje in svetovanje podjetjem in poslovnim subjektom.
Novičnik za samozaposlene v kulturi (KUD Trivia) nudi samozaposlenim kulturnim ustvarjalcem svetovanje za področja avtorskih pravic in intelektualne lastnine, socialnih in delavskih pravic, računovodstvo ipd.
Društvo Asociacija svojim članicam in članom pomaga s servisnimi članskimi nasveti o administraciji, zakonskih določilih, računovodskih obveznostih, pravnih vprašanjih, davkih.

Zakonodaja

Krovni zakon, ki ureja zaposlitev je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), za področje kulture je tudi Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Pri zaposlovanju tujcev je potrebno upoštevati še Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, Zakon o tujcih, Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, Zakon o urejanju trga dela.

Članek je nastal v sodelovanju z Zavodom PIP.
V besedilih za naslavljanje oseb vseh spolov uporabljamo enega od slovničnih spolov.