Linda Beath na 27. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu

Ob začetku predavanja je poudarila dejstvo, da so nove tehnologije vedno zanikane, podcenjene in neopazne. Zaradi vpliva novih tehnologij je tradicionalni filmski poslovni model v krizi, saj statistike iz The Economista, pravijo, da ljudje v povprečju pogledajo enako količino filmov kot pred leti, a za to naklonijo šest milijard dolarjev manj.
V nadaljevanju je predavateljica opisala klasične poslovne modele, filmsko tržišče ter načine, kako kinodvorane kot dodano vrednost na svojih platnih pogosto oddajajo različne nefilmske projekcije (koncerte, športne dogodke ipd.) in dejavnosti, ki so od kinematografije še bolj oddaljene, npr. množično spremljanje štirih igralcev, ki na velikem platnu tekmujejo v videoigrah.

»Vse to jemlje v kinematografih vaš čas,« je odkrito povedala filmskim ustvarjalcem v občinstvu, hkrati pa so spremembe tržišča že dlje časa globlje in neustavljive – in treba se jih zavedati ter jim prilagoditi svoje poslovanje. DVD-ji tako – še bolj v ZDA kot v Evropi – naglo izginjajo iz obtoka zaradi cenejšega, lažjega in prostorsko elegantnejšega nalaganja zastonjskih vsebin na spletu.

Predvsem pa je v primerjavi s situacijo izpred desetletja pomemben ponoven vzpon televizijskega medija s prenovljenimi programskimi pristopi (poudarek je na kakovostnih TV serijah). Med vse več televizijskih zaslonov, ki tekmujejo za potencialno kinematografsko občinstvo, moramo šteti tudi računalniške, telefonske ipd. naprave, na katerih zadnja leta prav tako cvetijo vsebine televizijskih ponudnikov. Že od 80. let raste število TV naročnin, ki se je pred štirimi leti resda ustavilo, a od tedaj ohranja stabilno prednost pred vsemi drugimi nespletnimi medijskimi ponudniki.

Največ občinstva pa je po besedah Beathove nedvomno na spletu; največji delež (celo večji od ZDA z 87,9-odstotnim deležem uporabnikov spleta) imajo pri razširjenosti oziroma dostopnosti spleta skandinavske države (blizu 95 odstotkov), po svetu pa splet šteje tri milijarde uporabnikov in pol (in je še v porastu). Hkrati se tudi spletne vsebine še v večji meri kot televizijski kanali pospešeno selijo na mobilne telefone; odkar je leta 2002 število svetovnih mobilnih preseglo število stacionarnih telefonov, so se dejavnosti na mobilnih telefonih presenetljivo razmahnile. Lani je tako kar 51 odstotkov vse internetne aktivnosti v ZDA potekalo na mobilnih napravah.

Med modeli videov na zahtevo z naročnino (Video On Demand) prednjačijo digitalne naročnine (ang. SVOD – subscription VOD).
Linda Beath je kot izjemno uspešen poslovni model predstavila Netflix, ki je bil med prvimi ponudniki – in sprožilci nagle rasti – digitalnih naročnin. Čeprav se je pojavil že leta 1997, je pravi preboj doživel okoli leta 2006 z uporabniškim ocenjevanjem, ki so ga strežniki nato algoritmično analizirali in na podlagi tega izpopolnili svojo ponudbo.  Leta 2012  je Netflix odkupil izključne pravice do vrtenja Disneyjevih filmov in si tako zagotovil dostop do najmlajše publike oz. družin. Če ne prej, je s tem nedvomno postal konkurenčen največjim televizijskim hišam, kakršna je HBO. Leta 2014 je požel dodaten uspeh z vključitvijo dokumentarcev v lastni produkciji  v svojo ponudbo, zadnja leta pa svoj program izboljšuje tudi s sledenjem piratski dejavnosti, pri kateri analizira gledanost posameznih filmov in oddaj in na trende poskuša ogovarjati oz. jih soustvarjati.

A, opozarja predavateljica – ki je tudi kritična do omenjenega modela – »v svetu, ki ga je Netflix soustvaril,« vendarle tudi sam nima jamstva, da bo preživel – med drugim je prav z uspešnim poslovnim modelom vplival tudi na porast konkurence, od katere je Beathova poleg HBO, Amazona in Hulu posebej izpostavila Mubi, še eno globalno platformo za ogled videov na zahtevo, ki pa jo kurirajo filmski kritiki.

Za konec je kot eno največjih nevarnosti, s katerimi se neuspešno spopadajo kulturne politike držav (francoski zakonski model je izpostavljen kot eden najbolj protekcionističnih), izpostavila piratski trg. Za slednjega se zdi, da bo v prihodnosti še bolj narekoval trende, v katerih se bo pomikala filmska industrija – in s katerimi se bodo morali spoprijeti filmski ustvarjalci in producenti. Gre za to, da evropskemu prostoru med drugim primanjkujejo kakovostni meta podatki (ang. big data) oz. njihova transparentna analiza, na kateri bi lahko temeljili premišljeni strateški premiki.

Pripravili: Andraž Jež, Sabina Briški, Lucija Štaut
Foto: Iztok Dimc (LIFFe) in Motovila

• Z izbrano tematiko in predavateljico sem bila izjemno zadovoljna. Predavanje je bilo informativno, strokovno in odlično izvedeno.
• Teme, povezane z VOD, so sicer trenutno zelo vroče in v ZDA zelo aktualne, na odkrito piratskem trgu kot je Slovenija pa žal ne toliko relevantne. Mogoče bi se morali bolj osredotočati na to, kako ljudem približati ne samo film (kot dokazuje obiskanost Partisa, to znajo že sami), ampak filmsko izkušnjo.