Koliko slovenske založbe prevajajo evropsko leposlovje

Na razpisih za prevajanje evropskega leposlovja je v obdobju od 2014 do 2016 s 14 prevodnimi projekti uspelo 12 slovenskim založbam: Beletrina, Cankarjeva založba, Društvo slovenskih pisateljev, Forum slovanskih kultur, Književno društvo Hiša poezije, KUD Police Dubove, KUD Sodobnost International, Mladinska knjiga ter založbe Goga, Malinc, Miš in Pivec. Skupaj so v obdobju 2014–2016 slovenske založbe pridobile ok. 800.000 EUR sredstev EU.

Dve založbi sta uspešno kandidirali na razpisih dvakrat, tj. Cankarjeva založba (2015 in 2016) in KUD Sodobnost (2014 in 2015). Dve založbi, Beletrina in Mladinska knjiga, pa sta na razpisu za leto 2014 uspeli pridobiti zahtevno večletno podporo – t.im. okvirni partnerski sporazum, ki omogoča kar tri prevodne projekte v letih 2014–2016.

Preseneča dejstvo, da zanimanje slovenskih založnikov za podporo literarnemu prevajanju očitno upada! Letos je vlogo na razpis oddalo le devet slovenskih založnikov (lani 11, leta 2014 pa celo 21), v izjemni konkurenci pa je uspela le Cankarjeva založba. Razloge letošnjega nezanimanja in/ali neuspeha bo treba še raziskati, saj na podlagi objavljenih rezultatov ni možno podati podrobnejše analize.

Od 2014 do 2016 so bodo slovenske založbe s podporo EU skupaj prevedle 121 leposlovnih del 111. različnih avtorjev, med katerimi bodo dvakrat prevedeni avtorji B. Yeats, Elena Ferrante, Gabriela Babnik, Joanna Bator, Karl Ove Knausgård, Kęstutis Kasparavičius, Patrick Modiano, Philip Ardagh in Tove Jansson.

Če upoštevamo tudi prevodne projekte tujih založb, se Gabriela Babnik uvršča med najbolj prevajanje domače avtorje. Po podatkih Budapest Observatory je na razpisih za leto 2014 in 2015 med 675 avtorji 75 takih, katerih vsaj ena knjiga je bila izbrana na obeh razpisih. Na vrhu seznama sta nemška in romunska avtorica, Marica Bodrožić in Ioana Pârvulescu – delo obeh nagrajenk EUPL je bilo prevedeno po 10-krat. Gabriela Babnik se lahko pohvali z 8 prevodi.

Med 121 podprtimi deli, ki jih bodo prevedle slovenske založbe od 2014 do 2016, je tudi 14 prevodov 13 slovenskih avtorjev, in sicer dvakrat Gabriela Babnik (Sušna doba je prevedena v angleščino in francoščino), enkrat pa bodo prevedeni Davorin Lenko, Drago Jančar, Dušan Šarotar, Evald Flisar, Goran Vojnović, Ivan Dobnik, Jana Bauer, Jani Virk, Jela Krečič, Josip Murn, Peter Svetina in Vinko Möderndorfer.

Gabriela Babnik je leta 2013 za roman Sušna doba prejela nagrado EUPL, ki se podeli obetavnim književnikom iz držav, sodelujočih v programu Ustvarjalna Evropa – vsako leto je po sistemu rotacije izbrana skupina 11 ali 12 držav, ki predlagajo svoje kandidate. Literati iz Slovenije so se doslej za nagrado potegovali še leta 2010, ko je bila nagrajena Nataša Kramberger z delom Nebesa v robidah in leta 2016 – aktualni nagrajenec je Jasmin B. Frelih z romanom Na/pol.

Nagrajena literarna dela prinesejo dodatne (avtomatične) točke za prevodni projekt, s čimer ima založnik na razpisu »prednost« pred založniki, ki nagrajencev EUPL ne vključijo v seznam prevajanih del. Slovenske založbe bodo prevedle 14 nagrajencev EUPL, med njimi Gabrielo Babnik.

Največji delež sredstev EU (2014–2015) gre prevodom iz angleškega jezika v jezike držav vzhodne Evrope, največ v bolgarski, madžarski, makedonski, slovenski, srbski, hrvaški in albanski jezik.

Na razpisu za leto 2016 so največ podpore prejele srbske založbe, saj so uspele s kar šestimi projekti, sledijo pa založbe iz Bolgarije, Italije in Latvije s štirimi ter Hrvaška in Albanija s tremi projekti. Med »novimi« članicami Ustvarjalne Evrope preseneča uspeh Albanija, ki se letos lahko pohvali z 28-odstotno uspešnostjo in podporo trem projektom.

Izvirni jezik prevoda slovenskih založb (2014–2016) sta največkrat slovenski (14) in angleški (14) jezik. Sledijo prevodi del, katerega izvirni jezik je francoski (10), poljski (8), španski (8), italijanski (7), nemški (7), češki (6), nizozemski (6), srbski (5), finski (4), hrvaški (4), slovaški (4), švedski (4), bosanski (3), makedonski (3), norveški (3), litovski (2) in po enkrat črnogorski, estonski, grški (Ciper), islandski, latvijski, madžarski, portugalski, romunski in turški. Slovenske založbe torej prevajajo kar iz 27 jezikov!

Po podatkih Budapest Observatory* je med prvimi 15 avtorji, ki so v obdobju 2014–2015 največ prevajani v angleški jezik, tudi 6 slovenskih avtorjev, in sicer Gabriela Babnik (Sušna doba), Jela Krečič (Ni druge), Josip Murn (Topol Samujoč), Dušan Šarotar (Panorama), Jani Virk (Zadnja Sergijeva skušnjava) in Goran Vojnović (Jugoslavija, moja dežela). Če merimo raznolikost prevedenih del, je najuspešnejši avtor Norvežan Karl Ove Knausgård, od Slovencev je na tem seznamu najvišje uvrščen Drago Jančar.

Prevajalci

V slovenski jezik največ prevajajo Nada Grošelj (6 – angleški; švedski), Julija Potrč (5 – finski; estonski) in Barbara Pregelj (4 – španski) in po trikrat sledijo Anita Jadrič (italijanski), Darko Čuden (norveški), Diana Pungeršič (slovaški; češki), Jana Unuk (poljski), Klemen Pisk (litovski, poljski) in Staša Pavlović (poljski).

************************
*Budapest Observatory: »1011 Translations. An analysis of the creative Europe literary translation programme, 2014–2015« (april 2016).

Zavod Motovila (CED Slovenija) je 25. novembra 2016 na Slovenskem knjižnem sejmu v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS in pisarnami CED iz Bolgarije, Hrvaške, Makedonije in Madžarske organiziral strokovni posvet »Ustvarjalna Evropa in spodbujanje prevajanja evropskega leposlovja«.