Kaj so povedali založniki iz Slovenije, Bolgarije, Hrvaške, Makedonije in Madžarske?

Založniki so se strinjali, da podpora literarnemu prevajanju iz Ustvarjalne Evrope pomeni dodatna sredstva za prevode kakovostne (tuje) literature na domačem (majhnem!) trgu, ki omogoča tudi pravično plačilo prevajalcem. Podpora EU prinese tudi določeno vidnost prevodnih del in možnost za predstavitve prevajanih avtorjev na (domačih) knjižnih sejmih, festivalih in drugih promocijskih dogodkih.

Medtem ko slovenske založbe za prevode tuje literature oz. tuji založniki za izdajo leposlovnih del slovenskih avtorjev v svojem jeziku lahko pridobijo podporo prek JAK in Trubarjevega sklada (okviren razpoložljiv proračun na letni ravni je 1.000.000 EUR; za primerjavo: slovenske založbe prejmejo približno 270.000 EUR podpore na leto iz Ustvarjalne Evrope), založniki iz Bolgarije, Makedonije, Madžarske in Hrvaške večinoma pridobivajo sredstva iz domačih skladov, ki na različne načine podpirajo prevajanje tuje literature, če sploh. Bolgarija je pred kratkim ustanovila knjižni sklad, medtem ko Hrvaška, Makedonija in Madžarska posebne agencije za knjigo nimajo ampak je področje v domeni ministrstva za kulturo. Medtem ko je JAK letos prvič uvedla sistem sofinanciranja kulturnih projektov na področjih knjige, izbranih na razpisih podprograma Kultura Ustvarjalne Evrope, Bolgarija, Makedonija, Madžarska tega mehanizma nimajo. Hrvaško ministrstvo za kulturo (podobno kot Ministrstvo za kulturo RS) podprte prevodne projekte domačih založnikov sofinancira – skupaj s projekti Ustvarjalna Evropa iz drugih področij – v okviru posebnega mehanizma.

Predvsem »birokratski del« Ustvarjalne Evrope je tisti, ki kazi dobro mnenje o evropskem programu. Izvajalska agencija EACEA oz. prek nje Evropska komisija vsako leto spreminja razpisne smernice, kar založnikom povzroča težave. Spreminja npr. težo avtomatičnih točk za prevodna dela, ki so prejela nagrado EUPL, razpis pa po drugi strani izpostavlja kot prednostne manj zastopane žanre (npr. poezija, otroška in mladinska literatura, strip oz. roman v stripu …), izkaže pa se, da so tovrstne vloge pogosto zavrnjene (med njimi namreč ni nagrajencev EUPL, saj se nagrada podeljuje proznim delom, navadno romanom). Nasploh merila za izbor vlog v smernicah razpisa (Guidelines) niso dovolj jasno razložena. Celoten dokument je napisan v gostem birokratskem jeziku in ga je večinoma težko razumeti.
Založniki opozarjajo tudi na pogosto počasno komunikacijo z uradniki Izvajalske agencije EACEA. Včasih je za neko poizvedbo potrebnih kar nekaj elektronskih sporočil, preden EACEA odgovori. Ne nazadnje založniki poudarjajo problem »subjektivnega« ocenjevanja neodvisnih strokovnjakov. Največja sreča je imeti usposobljenega ocenjevalca, ki bo prepoznal kakovost dobrega projekta.

Na splošno pa se založniki sprašujejo, kaj EU pravzaprav želi z Ustvarjalno Evropo? S proračunom, ki znaša zgolj ok. 3 milijone evrov letno za vse sodelujoče države (trenutno jih je 38!), ni mogoče rešiti vseh problemov, s katerimi se soočajo evropski založniki, ki se ukvarjajo s prevodno literaturo, in so na različnih trgih različni. Zmedenost razpisnih specifikacij in zahtev kaže trenutni obraz EU, ki ne ve, kaj in kam bi sama s sabo, so se strinjali prisotni založniki. Politični problemi EU se namreč odražajo tudi v programu, na primer prek »določenih« ciljnih jezikov prevodnih del.

Skladno z razpisnimi določili so manjši jeziki pravzaprav vsi, razen angleškega, nemškega, francoskega in španskega (npr. italijanščina z ok. 60 milijoni govorcev je po mnenju Komisije manj razširjeni jezik) in so prevodno precej »podhranjeni« (tj. malo prevajajo iz drugih, zlasti manjših jezikov). Pri veliki večini podprtih EU projektov gre dejansko za prevajanje iz velikih jezikov v manj razširjene, ta trend pa želi Komisija (neuspešno) obrniti. Angleščina kot absolutni zmagovalec med velikimi jezik seveda daleč najbolj izstopa po številu prevedenih del, tudi s podporo EU. Na prevodnih razpisih EU bi bilo torej dobro razmisliti o kriteriju uravnoteženosti malih in velikih jezikov.

Glavna motivacija za sodelovanje na razpisu (in s tem tudi razlog za uspešnost?) založnikov iz zastopanih držav je seveda problem majhnega trga, s katerim so soočeni. V velikih državah oz. pri jezikih, ki dostopajo do večjih trgov, je vložek v prevedeno knjigo ob dovolj visoki nakladi povrnjen. Majhni trgi pa za to dejavnost nujno potrebujejo sofinanciranje. Pri tem se sredstva EU zdaj zanje »krčijo«, ker se vse bolj spodbuja, da se iz evropske vreče napajajo tudi založbe iz Velike Britanije, Nemčije, Italije, ki se prej niso. Če pa se 3 milijone evrov razdeli na 38 sodelujočih držav, je to manj kot 80.000 evrov na državo!

Prevodi del, nagrajenih z nagrado EU za književnost (EUPL), so seveda dobra popotnica za avtorje, ne pa za založnike. Vse skupaj je kontroverzno in nasprotujoče si, saj je nagrada EUPL po mnenju založnikov pravzaprav nacionalna nagrada s podporo EU (po sistemu rotacije prejme vsake tri leta nagrado po en avtor, ki ga izbere nacionalna žirija, iz vsake upravičene države). Sistem nujnega vključevanja nagrajenih EUPL del v prevodne projekte, vpliva na uredniške strategije založnikov in ga zato le-ti razumejo kot prisilnega in s tem problematičnega. Založnik brez nagrajenih EUPL del je skoraj po pravilu izključen, saj – skladno z aktualnim sistemom – ne bo prestopil minimalnega praga točk, potrebnih za sofinanciranje.
Evropska komisija bi vsekakor lahko zmanjšala število dodeljenih točk za nagrajence EUPL. Možna izboljšava sistema bi bilo že spodbujanje prevodov katerega koli dela nagrajenega avtorja EUPL in ne izključno nagrajenega dela.

Vsi prisotni založniki pa so se strinjali glede pozitivne plati nagrade EUPL: nagrajenci so prevedeni v tuje jezike, vsaj bolj kot bi bili sicer, in s tem promovirani na tujih trgih, kar je dobrodošlo. Gabriela Babnik je kot nagrajena avtorica poudarila prav ta pomen nagrade, ki ji omogoča prevod romana Sušna doba v tuje jezike in s tem povezano promocijo na mednarodnih dogodkih, do katerih bi sicer težje dostopala (knjižni sejmi, UNESCO, Forum slovanskih kultur). Čeprav hvaležna za nagrado, bi si želela tudi prevode drugih svojih del, ki so po njenem mnenju morda celo boljša (npr. novi roman Intimno) kot pa nagrajena Sušna doba.

Ogledate si lahko šest tematskih video posnetkov z dogodka: založniki so pojasnili, (1) zakaj se prijavljajo na razpise Ustvarjalne Evrope, (2) kakšne podpore so deležni doma, predstavili so mnenje o (3) ocenjevalnih kriterijih sheme za prevajanje literarnih del ter (4) o nagradi EU za književnost (EUPL).
Založniki so sklenili posvet (5) s predlogi sprememb programa oz. sheme za podporo literarnemu prevajanju.
Svoj pogled na nagrado EUPL je prisotnim zaupala (6) Gabriela Babnik, nagrajenka za leto 2013.