Turnerin Am Barren. Museum Fuer Kunst Und Gewerbe Hamburg. Vir Europeana. – Motovila

Kako Slovenija pri premoščanju posledic pandemije covid-19 rešuje svoj kulturni in ustvarjalni sektor

Akterji na področju kulture, filma in drugih ustvarjalnih sektorjev sodijo med najbolj ranljive skupine – tiste, ki bodo najhuje čutile posledice izbruha pandemije novega koronavirusa. Med prvimi so zaprli svoja vrata, odpovedali dogodke ali jih prestavili na splet (seznam kulturno-umetniškega dogajanja v času karantene je na voljo tukaj), ustavili dejavnost in pri tem utrpeli ogromne izgube.

Evropska komisija ocenjuje, da je kulturni in ustvarjalni sektor med petimi najbolj prizadetimi sektorji. Članice Evropske unije so zato že sprejele številne ukrepe za blaženje posledic epidemije tega sektorja.

V Sloveniji ukrepe za omilitev posledic epidemije tudi za področje kulturnega in ustvarjalnih sektorjev prinaša Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Interventni zakonodajni akt na splošno zagotavlja tri milijarde evrov za davčne, socialne in gospodarske ukrepe za pomoč organizacijam in posameznikom, ki jih je prizadela epidemija. Zakon, ki je bil sprejet 2. aprila, v Uradnem listu (št. 49/2020) pa objavljen 10. aprila, je stopil v veljavo 11. aprila 2020 in bo veljal do konca maja ali junija.

Končno tudi ukrepi za pomoč KUS

Nabor ukrepov, ki zadevajo (tudi) organizacije in posameznike v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih in jim omogočajo osnovo za premostitev kriznega obdobja (povzeto po informacijah Ministrstva za kulturo in dopolnjeno s pojasnili CNVOS in Asociacije):

– Pomoč v obliki temeljnega mesečnega dohodka za samozaposlene v kulturi in samostojne novinarje: izplačilo v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj ter oprostitev plačila socialnih prispevkov v aprilu in maju. Upravičenci morajo finančni upravi predložiti izjavo o vsaj 25-odstotnem zmanjšanju prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali vsaj 50-odstotnem zmanjšanju prihodkov v aprilu ali maju v primerjavi s februarjem 2020 ter imeti plačane obveznosti do države. Temu ukrepu je, po navedbah Ministrstva za kulturo, namenjenih 5,8 milijonov evrov.

V zvezi s tem ukrepom Asociacija in druga krovna združenja predlagajo drugačen način beleženja izpada dohodkov samozaposlenih, in sicer na letni ali polletni namesto na mesečni ravni, saj so nekatera dela v kulturi izrazito sezonska, kriza pa ne bo trajala zgolj tri mesece, ki jih omenja zakon, saj bodo posledice dolgoročnejše. Ministrstvo za kulturo je potrdilo, da bo to pobudo upoštevalo kot predlog amandmaja v drugem krogu priprave interventnih zakonov, pri katerem aktivno sodeluje.

Oprostitev plačila prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje samozaposlenih v kulturi, kar bo krila država (in sicer v predvideni vrednosti 2,5 milijonov evrov), ter akontacij dohodnine.

Začasna ohranitev pravice samozaposlenih v kulturi, da se njihovi prispevki za socialno varnost krijejo iz državnega proračuna, in začasna pravica do te pravice za samozaposlene v kulturi, ki presegajo prag dohodka.

– Državno kritje nadomestil za (kakršnokoli) bolniško odsotnost delavca od prvega dne bolniške in ne šele od 30. dne dalje, kot to sicer velja. Ukrep velja tako za samozaposlene v kulturi kot tudi za nevladne organizacije s tega področja, nanaša pa se na obdobje od 11. aprila 2020 in najdlje do razglasitve prenehanja epidemije (kar pomeni, da mora oseba biti na bolniški 11. aprila oz. na dan, ko je zakon stopil v veljavo).

Oprostitev obveznih prispevkov za pokojninsko, zdravstveno in invalidsko zavarovanje zaposlenih za delavce, ki med epidemijo še naprej delajo in za svoje delo prejemajo plačo (prispevke bo krila država). Prihranjena sredstva iz naslova oprostitve plačila pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenijo v določenem delu delavcu, ki dela v času epidemije in prejme t. i. mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov neto.

Povračilo plač delavcem, ki jim delodajalci začasno ne morejo zagotoviti dela (delavci na čakanju), povračilo plač zaposlenim, ki zaradi višje sile ne morejo delati, in oprostitev obveznega zdravstvenega zavarovanja in prispevkov za socialno varnost za take delavce. Država povrne celotno nadomestilo plače za delavca na čakanju, ki ga NVO izplača delavcu, razen če je ta znesek višji od povprečne mesečne plače v državi za leto 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Ključno je, da NVO pravilno odredi čakanje na delo, da izpolnjuje pogoje glede upada prihodkov zaradi epidemije in da ima izpolnjene davčne obveznosti. Zakon omogoča povračilo nadomestil tudi za nazaj (od 13. marca dalje), vlogo za povračilo pa je pri Zavodu za zaposlovanje potrebno vložiti v osmih dneh od uveljavitve zakona: najkasneje vključno do sobote 18. aprila 2020 do polnoči!

– Delodajalec, katerega zaposleni se financirajo iz javnega proračuna na podlagi projekta ali programa, je upravičen do razlike, ki ni pokrita s siceršnjo subvencijo.

– Sprejeti ukrepi zagotavljajo plače za zaposlene v javnih zavodih s področja kulture. Čeprav so programi zaustavljeni in javni zavodi zaprti, sprejeti ukrepi ščitijo tako posameznike kot delovanje ustanov, programi pa so zvečine preloženi na čas, ko bo bolezen minila. Ustvarjalkam in ustvarjalcem, vezanim na pogodbe, bo izplačano finančno nadomestilo.

– Začasno finančno nadomestilo za izgubo zaposlitve.

– Regionalne in druge televizijske postaje, ki opravljajo nalogo obveščanja državljanov Republike Slovenije, so oproščene plačila storitev distribucije TV signala in licenčnine za obdobje od objave do preklica epidemije.

IN NOVE TEŽAVE NA OBZORJU … zamrznitev izvrševanja proračuna

Konec marca je Ministrstvo za kulturo posrednim proračunskim uporabnikom, to sta tudi dve javni agenciji, delujoči na področju filma in knjige – Slovenski filmski center (SFC) in Javna agencija za knjigo (JAK), podalo priporočila glede sprejemanja novih finančnih obveznosti do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020. Javne razpise in pozive, ki so v teku ali so njihovi roki že zaključeni, naj agenciji vodita le do priprave odločb, njihovo izdajo pa zadržita do nadaljnjega. Zaustavljena je tudi objava predvidenih javnih razpisov. Izplačevanje že prevzetih obveznostih medtem poteka nemoteno (vir: SFC). Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) namreč določa, da se odločbe v tem času ne smejo izdajati, torej bi agenciji kršili zakon, če bi odločbe izdajali.

Asociacija je s številnimi krovnimi združenji pozvala Vlado RS in Ministrstvo za kulturo, da v drugem paketu proti-krizne zakonodaje razmisli o odpravi te določbe in drugih pomanjkljivostih prvega zakona (več v Predlogu amandmajev k prvemu korona zakonu), zaradi katerih zakon izpušča najbolj ranljivi del ustvarjalcev. Primer: knjižnično nadomestilo za večino avtorjev predstavlja osnovna sredstva za preživljanje, zato je JAK od Ministrstva za javno upravo (MJU) prejel mnenje, da je v smislu interventnega zakona izplačilo knjižničnega nadomestila dopusten in zakonit sklep. V skladu s tem bo upravičencem do neposrednih izplačil do konca aprila JAK zagotovil ustrezne odločbe, prav tako pa bo 24. aprila objavil predviden Javni razpis za izbor prejemnikov štipendij za ustvarjalnost za leto 2020 (vir: JAK).

Zaradi izredne situacije – razglasitve epidemije in močno poslabšanih kazalnikov gospodarskih gibanj – je vlada za čas priprave rebalansa proračuna s 14. aprilom začasno zadržala izvajanje proračuna za vse neposredne proračunske uporabnike (vir: Ministrstvo za finance). Določilo 30-odstotnega zmanjšanja proste porabe pri vseh neposrednih proračunskih uporabnikih sicer ne vpliva na tiste projekte in programe, za katere imajo (npr. nevladne) organizacije že sklenjene pogodbe z ministrstvi, a vključuje tudi postavko »transferji neprofitnim organizacijam in ustanovam«, kjer večino predstavljajo javne organizacije, kot so na področju kulture muzeji in knjižnice (vir: CNVOS).

OBČINSKA RAVEN – primer MOL

Ukrepe bo Mestna občina Ljubljana lahko načrtovala le skladno z zakonskimi pristojnostmi in finančnimi možnostmi, saj mora tudi MOL slediti vladnemu določilu o 30 % zmanjšanju porabe. Trenutno se MOL osredotoča na delovanje deležnikov, katerih ustanoviteljica je: zagotavljanje plačila dela zaposlenih in nastale programske in materialne stroške v 11 javnih kulturnih zavodih. Upoštevajoč objektivne okoliščine (odpovedi programov, časovni zamiki pri izvedbi posameznih delov njihovih programov) jih ureja z zavodi posamično. Pred razglasitvijo pandemije je MOL izpeljala javni razpis za programe 2020-2023, na katerem je bilo izbranih 56 izvajalcev; pogodbe so v pripravi. Strokovne komisije za enoletni projektni razpis pa delajo prek spleta.

Kar zadeva pravne ukrepe, imajo lokalne skupnosti v Sloveniji zelo omejene zakonske pristojnosti, ki se nanašajo izključno na ustanavljanje javnih zavodov na področju kulture in razglasitev spomenikov lokalnega pomena. Mestna občina Ljubljana kot glavno mesto tako nima nikakršnih pristojnosti glede npr. statusa samozaposlenih v kulturi.

Sektorski ukrepi za pomoč samozaposlenim

V Sloveniji smo priča tudi bottom-up podpornim akcijam, na primer na področju glasbe in filma:
– Z akcijo pomoči glasbenikom, samozaposlenim v kulturi, Slovenski glasbenoinformacijski center (SIGIC) poleg aktivnega zagovorništva po svojih zmožnostih in s pomočjo donacij pomaga glasbenikom v finančni stiski zaradi prepovedi in odpovedi vseh javnih dogodkov. SIGIC je iz svojih sredstev že podprl 20 glasbenikov, ena podpora pa je bila ustvarjena tudi z doprinosom javnosti v obliki donacij. Vsak izbrani glasbenik bo prejel 200 EUR pomoči. SIGIC v sodelovanju s Društvom za podporo in celostni razvoj človeka Brez limita zagotavlja tudi brezplačno strokovno pomoč glasbenikom.

– Kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov AV del Slovenije, zavod AIPA, je 8. aprila objavila poziv za oddajo vlog za izplačilo sredstev iz sklada soavtorjev avdiovizualnih del – pomoč v času epidemije za samozaposlene člane AIPA, in sicer za soavtorje AV del in filmske producente, ki so fizične osebe in so imetniki pravice soavtorjev po prenosu. Rok za prijavo je petek, 24. april 2020.

Predstavniki sektorja prek krovnih organizacij pozivajo k dodatnim nujnim ukrepom

Več kot 40 slovenskih organizacij s podporo Ustvarjalne Evrope se je odzvalo na Motovilin poziv, da posredujejo podatke o trenutnem izvajanju mednarodnih projektov Kultura in MEDIA. Soočajo se s številnimi težavami in poudarjajo, da bo ključen problem denarni tok: Slovenski izvajalci projektov Ustvarjalna Evropa predlagajo 4 sklope ukrepov za premostitev težav.

Društvo Asociacija je skupaj s številnimi krovnimi združenji v kulturi ob sprejemanju prvega zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID19 opozorilo na možnosti za njegovo izboljšanje, da bi bil bolj koristen tako za državne organe kot za posameznike: Predlogi Asociacije za drugi paket pomoči.

Društvo filmskih režiserjev je vladi in vodjem poslanskih skupin posredovalo predlog osmih ukrepov za avdiovizualno (AV) področje, ki bi preprečili zastoj panoge in omogočili čim bolj nemoteno delovanje tega sektorja tudi po preklicu pandemije. Kot prvi ukrep predlagajo popravek t. i. prvega koronazakona, ki bi upošteval posebnosti AV sektorja: Predlog antikorona ukrepov za avdiovizualno področje.

– Sedem ključnih ukrepov, za katere Slovenski filmski center ocenjuje, da so za področje filma in AV dejavnosti nujno potrebni: Predlogi ukrepov Slovenskega filmskega centra, javne agencije RS.

27 glasbenih organizacij in festivalov je na Vlado Republike Slovenije in druge pristojne organe naslovilo poziv k reševanju glasbenega sektorja. K podpisu so vabljene tudi druge organizacije, javne ustanove in podjetja na področju glasbe: Poziv k izredni in trajnostni podpori za zaščito slovenskega glasbenega sektorja.

– Humanitarna akcija slovenskega Rdečega križa »Pomagajmo LJUDEM našega mesta« je namenjena socialno ogroženim prebivalcem MOL in okoliških občin, ki ne morejo plačati življenjskih stroškov (položnic za elektriko, najemnino, zdravstveno zavarovanje, šolskega pribora ali drugih življenjskih potrebščin). Od 25. marca zbira sredstva in posreduje pomoč kulturnim delavkam in delavcem v času epidemije koronavirusa: več tukaj.

– Kolektivne organizacije AIPA, SAZOR in IPF so na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška naslovile pobudo, da bi “kolektivke” za izredno pomoč članom v času pandemije covid-19 začasno namenile do 25 odstotkov lanskih zbranih nadomestil za področje glasbenega, filmskega in literarnega ustvarjanja. Namen predlaganega ukrepa je prispevati k zagotovitvi nadaljnjega ustvarjanja, saj se bo članom kolektivnih organizacij tako omogočilo čakanje na ponovno vzpostavitev trga, ki je trenutno povsem ugasnil. Predlog sicer minimalno posega v veljavne sistemske rešitve: državni proračun ne bo nosil finančnih posledic začasnega ukrepa, saj bi vsa sredstva zagotovile kolektivne organizacije same z naslova zbranih lanskih nadomestil. Več tukaj.

Podpirajo nas

Ce Eacea Hor En 943x165@72 E1454406692103 380x69
Ministrstvo Za Kulturo1 380x58
Evropska Komisija
Logo Mol 1