Kako se pogovarjati o izzivih duševnega zdravja v filmski industriji?

Udeleženke dogodka (priznamo, da smo pogrešali predstavnike moškega spola) so v pogovoru z mednarodno strokovnjakinjo delile svoje izkušnje. Ugotavljamo, da je tudi situacija v domačem AV sektorju polna psiholoških izzivov za zaposlene. Pogovor o duševnem zdravju in s tem povezanimi težavami, ki so posledica delovnih pogojev, je še vedno tabu tema.

Rebecca je na podlagi vprašanj in izkušenj udeleženk dogodka izpostavila nekaj smernic in metod, ki jih lahko ustvarjalci vzamejo kot vodilo pri skrbi za duševno zdravje:

• Pomembno je skrbeti za svoje lastno duševno zdravje in se naučiti prepoznati zgodnje znake slabega počutja, ki vodi v izgorelost.
• Postavljanje mej ima izjemen pomen in je na dolgi rok zelo učinkovito orodje. Prepoznati je treba moč besede NE, ne glede na to, da okolje to besedo pogosto zaznava kot problematično. Če gre situacija v delovnem okolju predaleč, je treba to jasno izraziti.
• Pomembno je graditi dobre odnose in varno okolje v ekipah in skupinah, kjer delamo. Ekipa se mora počutiti varno in slišano. Pri tem je prvi korak že izbira načina komunikacije, uporabe besed.
• Za vodje/producente je pomembno, da omogočajo svojim kolegom varno okolje, se (vnaprej) seznanijo s profili ljudi, s katerimi bodo delali. Lahko določijo osebo, ki bo ekipi na voljo v težkih trenutkih ali organizirajo skupinsko druženje, kjer je dovoljeno govoriti o počutju. Kot primer so izpostavljeni skupinski sestanki z metodo Check-in (skupina se pred začetkom dela pogovori o počutju, morebitnih težavah) in Check-out (skupina po koncu dela ponovno preveri počutje kolegov, morebiten pojav težav ipd.).
• Vodje/producenti morajo prepoznati, če/da tudi sami potrebujejo podporo in pomoč. Samo tako lahko boljše in učinkovitejše vodijo ekipe in projekte ter dajejo zgled.
• Iz delovnega okolja se mora nujno odpraviti stigmo, ki se pojavi, ko posameznik izrazi slabo počutje in/ali možnost izgorelosti. Delovno okolje mora ob tem nuditi podporo, ne pa posameznika označiti za lenega, neproduktivnega ali problematičnega.
• V načrtih dela/pri planiranju projekta se mora dodati oceno čustvenega tveganja pri delu ter ga primerno finančno ovrednotiti.
• Posameznik mora ugotoviti, v katerem delu dneva je sam najproduktivnejši in si ustrezno organizirati delovnik ter spoštovati meje delovnih urnikov svojih sodelavcev.
• Potrebno je zavedanje, da nisi samo zaposleni/a v industriji, si celosten človek, ki potrebuje tudi življenje izven dela – prijatelje, družino, počitek. Izjemno pomembni so odmori, dopusti, nadzor nad delovnimi urami (Vzeti si dva tedna dopusta v hektičnem letu, ravno takrat, ko čutiš, da si na robu, je najbolj odgovoren ukrep, ki ga lahko za svoje zdravje uvedemo). Najti je potrebno nekaj, kar ti »napolni baterije« in omogoči, da se vrneš v delovno okolje spočit (ne glede na to, ali gre za meditacijo, kavo s prijatelji ali okopavanje vrta).
• Spremembe pri dojemanju čustvenih in osebnih kriz v filmski industriji se morajo zgoditi tudi na strani odločevalcev. Šele tako lahko sistemsko spremenimo delovna okolja in jih izboljšamo.

V ustvarjalni proces je potrebno vključiti strokovnjake/terapevte – dodatno finančno podporo za le-te se lahko vključi tudi v projektne prijave. Gre za bolj ali manj redne pogovore, t. i. »supervizije«, pri katerih zunanji svetovalec spremlja ekipo in ji pomaga, ko pride do zastojev/dilem/izzivov. To je, ko je psihološko breme posameznika ali cele ekipe preveliko, da ga sam(a) razreši.

Poleg tega je potrebna tudi raziskava stanja v filmski industriji v Sloveniji, s pomočjo katere bi statistično podprli ugotovitve s pogovora/predpostavke o stanju v domačem AV sektorju o duševnem stanju zaposlenih v sektorju in jih predstavili odločevalcem. Do takrat pa smo motivirani, da se tej temi posveča več pozornosti.

Ob navedenih priporočilih je bila izjemno pomembna in dobrodošla razprava in izmenjava izkušenj, ki jo je dogodek spodbudil.

PRIPOROČAMO V BRANJE

• Raziskava o mentalnem zdravju v britanski AV industriji: The Looking Glass Report 2021: Mental Health in the Film and TV Industry after COVID
• Koristni namigi za uvajanje in uveljavljanje do filmskih delavcev bolj prijaznih načinov produkcije filma: The Whole Picture Toolkit: Mentally Healthy Productions Toolkit