Kaj so povedali gostje na Uspešno … ustvarjalno 2018?

Razpisi Ustvarjalne Evrope zahtevajo, da organizacije premislijo in zastavijo komunikacijsko oz. marketinško strategijo projekta. Bunker se je v aktualnem projektu tega lotil drugače. Kot pravi Alma R. Selimović, je promocija velikokrat brez pravega učinka in zastavljena tako, da bo všečna financerju. Komunikacijo so v aktualnem projektu predali umetnikoma, ki bosta skozi različne intervencije promovirala projekt Create to Connect -> Create to Impact. Poleg tega bodo novinarje vpletli (embeded journalism) v projekt brez zaveze o poročanju. Gre za izobraževanje novinarjev o sektorju z neposredno izkušnjo projekta.

Danijel Hočevar pravi, da vsak filmski projekt potrebuje drugačen pristop. Kljub temu, da s projektnimi partnerji domisliš strategijo, preučiš vzorce uspešnih, to še ne zagotavlja uspeha. Gre za niz uspešnih in neuspešnih poizkusov.

Temu je pritrdila tudi Ida Weiss, ki ravnokar razvija film za otroško publiko. Dodala je, da je težava pri manku sistemske finančne podpore za realizacijo marketinške strategije. Določen delež podpore za promocijo filma lahko pridobijo distributerji, toda sistemske podpore ni. Pri določenih nacionalnih razpisih so stroški promocije celo neupravičeni.

Inštitut za transmedijski dizajn je prejemnik sredstev za prvi VR dokumentarec. Sara Božanić pravi, da mlade, ki so njihova ciljna skupina, kino kot tak ne zanima več. VR dokumentarec so postavili v galerijski prostor in promocijo zasnovali skupaj z njimi.

Založba Goga dobro pozna svoje občinstvo. Kot pravi Mitja Ličen zelo pazljivo komunicirajo aktivnosti v okviru projekta in ob vsaki aktivnosti razmislijo, komu je namenjena.

DSAF v okviru CEE Animation zasleduje cilj krepitve področja animacije v Srednji in Vzhodni Evropi. Jožko Rutar pravi, da svojo strategijo gradijo na vzpostavitvi mreže za promocijo animacije. Ker so pogoji za ustvarjanje v Srednji in Vzhodni Evropi slabi, je povezovanje in sodelovanje nuja.

Gostje so opozorili tudi na težave, ki se pojavijo pri izvajanju projekta. Alma Selimović je izpostavila težavo ocene finančne sposobnosti organizacije za izvedbo projekta. V kolikor je organizacija slabo finančno ocenjena, ne dobi predfinanciranja. Kar seveda predstavlja težavo pri zagotavljanju denarnega toka in izvajanju projektnih aktivnosti. Jožko Rutar je bil kritičen tudi glede naklonjenosti Evropske komisije do financiranja večjih projektov oz. platform, še posebej v luči nove finančne perspektive po letu 2020. Tudi Bogdan Benigar je opozoril, da napovedan večji proračun za kulturo v novi finančni perspektivi ni nujno dober za male glasbene festivale.

Strinjajo se, da je nacionalna podpora za izvajanje evropskih projektov dobrodošla, vendar pogrešajo sistemske rešitve. Jožko Rutar je izpostavil, da Mestna občina Ljubljana sicer finančno podpira delo kinematografov, nima pa sredstev za dejavnosti producentov.

Nevenka Šivavec iz MGLC je izpostavila, da je kot javni zavod v muzejskem okolju težko delovati fleksibilno, še posebej v luči izvajanja evropskih projektov. Tudi Bogdan Benigar, ki sicer dela v zasebnem zavodu, pravi da je za samo izvajanje projekta potrebno veliko znanja in energije. Še posebej v luči komunikacije in sodelovanja s partnerji.

Zaključimo lahko, da si v prihodnji finančni perspektivi programa EU za kulturo želimo višji proračun in podporne sheme, ki bodo omogočale vstop v mednarodne projekte tudi manjšim organizacijam. Za suveren nastop na mednarodnih prizoriščih pa si organizacije želijo več podpore in posluha tudi na domačem terenu. Gostje in udeleženci dogodka pozdravljajo dosedanja prizadevanja na nacionalni in lokalni ravni, želijo pa si sistemskih oz. dolgoročnih rešitev.

Foto ©Katja Goljat za Motovila.