Kaj smo izvedeli na seminarju Kulturno sodelovanje prek meja?

Irena Marš, vodja Službe za izvajanje kohezijske politike pri Ministrstvu za kulturo je jasno in shematično predstavila kompleksno področje, ki ga javnost in mediji poenostavljeno največkrat povezujemo z besedno zvezo »Strukturni skladi EU«. Zdaj vemo, kakšna je ključna razlika med mehanizmi, ki jih v okviru Evropske kohezijske politike (EKP) izvajata Ministrstvo za kulturo (Operativni program EKP – cilj 1) in SVRK (Evropsko teritorialno sodelovanje – ETS), ki skrbi za izvajanje programov čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja – večini bolj znani pod imenom »Interreg« in v svojem bistvu nekoliko bolj podobni nadnacionalnemu programu EU Ustvarjalna Evropa. In da je po strukturi programom ETS soroden tudi Finančni mehanizem EGP, ki pa za razliko od vseh preostalih ne črpa sredstev iz proračuna EU, ampak ga omogočajo države EFTA. Z istim ciljem – da se zmanjšujejo strukturne razlike med bolj/manj razvitimi državami članicami EU.

Če se je v »zlatem obdobju« strukturnih skladov EU (2007–2013) na področju kulture v okviru »Cilja 1« znatno vlagalo v obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov in kulturne infrastrukture v lasti RS in občin, pa se v aktualnem obdobju, tj. do konca 2020 »ne vlaga več v zidove ampak v ljudi«! Vedno ob upoštevanju uresničevanja Strategije EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Evropa 2020) ter – v primeru kulturne dediščine – pogosto v funkciji Nature 2000.

V obdobju 2014–2020 si Slovenija iz naslova EKP na področju kulture lahko največ obeta iz programov ETS, saj zaradi svoje lege lahko sodeluje v raznovrstnih programih:
– 4 čezmejni programi Interreg (SI-AT, SI-HR, SI-HU, IT-SI);
– 5 transnacionalnih programov (Alpe, Srednja Evropa, Mediteran, ADRION, Podonavje);
– 4 medregionalni programi (Interreg Europe, Interact III, URBACT III, ESPON 2020).

Aktualne razpise pa spremljajte na spletu eu-skladi.si.

Kulturna dediščina v navezi s turizmom je nedvomno ljubljenka čezmejnih programov Interreg, saj predstavljajo podprti projekti s tega področja izredno visok delež v okviru vseh štirih programov (37–75 %). V nadaljevanju je torej teoriji sledila praksa – primere podprtih projektov so predstavili Slovenski etnografski muzej, Mestni muzej Ljubljana in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije:

V drugem delu je Maja Dimitrovski, nacionalna koordinatorka Evropskega leta kulturne dediščine 2018 (ELKD) na Ministrstvu za kulturo predstavila »10 evropskih pobud« in operativne cilje leta, ki jih bomo skušali doseči v Sloveniji, izpostavila najpomembnejše dogodke, ki se bodo navezali na ELKD, in prisotne povabila k aktivnemu sodelovanju in promociji ELKD 2018. Kot ključne poudarke, ki naj odzvanjajo v letu 2018, je izpostavila: večja dostopnost dediščine za vse, zlasti za mlade; zavedanje o pomenu dediščine za posameznika in družbo; zavedanje o prispevku kulturne dediščine k gospodarskemu in trajnostnemu razvoju; aktivno vključevanje in okrepljeno sodelovanje ter iskanje sinergij med različnimi vladnimi in nevladnimi deležniki.

Na ELKD se je navezala tudi Maša Ekar, predstavnica Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji (zavod Motovila), ki se je v predstavitvi podprograma Kultura osredotočila na razpis za evropske projekte sodelovanja. Razpis za leto 2018 (ki je bil ravnokar objavljen) poleg obeh vsakoletnih kategorij za t. i. »male« (vsaj 3 mednarodni partnerji) in »večje« projekte (vsaj 6 partnerjev iz različnih držav) tokrat namreč ponuja še tretjo kategorijo za projekte, ki se navezujejo prav na ELKD in bodo prispevali h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru in promovirali kulturno dediščino kot vir navdiha za sodobno ustvarjanje.

Med številnimi projekti Ustvarjalna Evropa – Kultura, ki jih izvajajo izredno uspešne slovenske organizacije, smo izbrali štiri s področja kulturne dediščine, ki vsak na svoj način že naslavljajo tudi teme razpisa za projekte sodelovanja ELKD, predvsem v smislu preseganja običajnih perspektiv in razumevanja dediščine, sodelovanja z »živo umetnostjo«, vključevanja novih publik, predvsem mladih, in uporabe sodobnih tehnologij.