Ggc 3 Scrnsht 1 Urejen

Kultura v času podnebnih sprememb: poročilo o delavnici z The Green Room

Ekipa Motovile je v ponedeljek, 26. maja 2025, organizirala spletno delavnico z naslovom “Zeleni prehod in prilagajanje podnebnim spremembam v kulturi”.


Delavnico je vodila Gwendolenn Sharp, ustanoviteljica francoske organizacije The Green Room, ki že od leta 2016 deluje na presečišču kulture, okolja in družbenih sprememb. Podpira prizadevanja za pozitivne okoljske in družbene spremembe na področju glasbe, uprizoritvenih umetnosti in širšega kulturnega sektorja.

Delavnica “Zeleni prehod in prilagajanje podnebnim spremembam v kulturi” je del projekta Go Green Cinema (GGC), ki ga skupaj izvajata Kinoatelje in Motovila. Cilj projekta je omogočiti trajnostno dostopnost filmske kulture v obmejnem prostoru Slovenije in Italije ter okrepiti lokalne deležnike z znanjem in orodji za okoljsko odgovorno delovanje – tudi v okviru GO! 2025.

Odpiranje dialoga o podnebnih spremembah v kulturi

Na delavnici je Gwendolenn predstavila vplive podnebnih sprememb in strategije prilagajanja v kulturnem in ustvarjalnih sektorjih (v nadaljevanju: KUS). Po njeni predstavitvi so sledile razprave udeleženk_cev, ki so delile_i svoje izkušnje ter izzive. Srečanje se je zaključilo s pomembnimi spoznanji o pristopih, orodjih in virih za prilagajanje podnebnim spremembam v kulturnih organizacijah, pri čemer je bil posebej izpostavljen pomen sodelovanja, načrtovanja za nepredvidljive razmere in vztrajnega izvajanja trajnostnih ukrepov.

Prilagajanje podnebnim spremembam v kulturnih sektorjih

V uvodnem delu delavnice je Gwendolenn poudarila, da prilagajanje podnebnim spremembam pogosto ostaja v senci prizadevanj za njihovo ublažitev. Razložila je trenutno stanje globalnega segrevanja, njegovo vse hitrejšo dinamiko ter predstavila predvidene scenarije za prihodnost. V svoji predstavitvi je izpostavila, kako ključno je razumevanje vplivov podnebnih sprememb in nujnost prilagajanja KUS na to novo realnost.

Blaženje in prilagajanje: ključni strategiji za ukrepanje

Gwendolenn je podala pregled tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ter predstavila strategije za njihovo blaženje in prilagajanje, s posebnim poudarkom na KUS. Razložila je razliko med blaženjem, ki se osredotoča na odpravljanje vzrokov, in prilagajanjem, ki naslavlja posledice. Poudarila je, kako pomembno je ukrepati na obeh področjih. Med primeri je izpostavila vplive podnebnih sprememb na kulturne dogodke, kot so odpovedi festivalov zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Posebno pozornost je namenila konceptu soodnosnih koristi, kjer ukrepi prinašajo pozitivne učinke na več področij, kot sta okoljska trajnost in socialna enakost. Prav tako je izpostavila pomen lokalnih, ozemeljsko specifičnih prilagoditvenih ukrepov ter sodelovanja skupnosti pri odzivanju na podnebne izzive v KUS.

Izzivi in priložnosti trajnostnih praks na kulturnih dogodkih

Že med predstavitvijo se je med udeleženkami_ci razvila živahna razprava o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izvajanju zelenih politik in organiziranju okolju prijaznejših dogodkov. Govorile_i so tudi o svoji osebni povezanosti s problematiko podnebnih sprememb. Pogovor se je nato usmeril na vse večja tveganja in finančne posledice ekstremnih vremenskih dogodkov za kulturne festivale, pri čemer je Gwendolenn opozorila na naraščajoče težave pri zavarovanju takšnih dogodkov. Skupina je izmenjala izkušnje o prilagoditvenih strategijah v KUS, pri čemer so se dotaknile_i tudi vplivov podnebnih sprememb in prilagoditev v času pandemije COVID-19.

Trajnostne rešitve in sodelovanje v kulturnih institucijah

V razpravi o prilagoditvenih strategijah za kulturne organizacije in prireditve je Gwendolenn delila tudi izkušnje z obiska v Berlinu, kjer so kot primere uspešnih praks izpostavili ozelenitev streh in postavitev sončnih kolektorjev za trajnostno pridobivanje električne energije. Udeleženke_ci so opozorile_i na številne izzive, kot so omejeni viri in neustrezno vzdrževana infrastruktura, ki otežujejo izvajanje zelenih praks. Pomembno je bilo poudarjeno tudi sodelovanje z lokalnimi oblastmi, lastnicami_ki stavb in drugimi organizacijami, kar je ključno za uspešno prilagajanje podnebnim spremembam. Gwendolenn je predstavila različne vire in politične okvire, med njimi poročila Združenih narodov in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter pobude škotske organizacije Culture for Climate Scotland.

Orodja in pristopi za učinkovito prilagajanje kulturnega sektorja

Gwendolenn je predstavila več pristopov k ocenjevanju in prilagajanju tveganj podnebnih sprememb v KUS. Med njimi je izpostavila orodje za odločanje o mobilnosti, razvito v okviru mreže On the Move, ki presega zgolj izbiro prevoznih sredstev. Poudarila je tudi pomen načrtovanja za nepredvidljive dogodke, kot so izpadi električne energije. Stroški neukrepanja pri prilagajanju podnebnim spremembam se namreč hitro povečujejo. Kot možen ukrep je predstavila primere projektov iz Francije, ki preučujejo prihodnje scenarije za glasbeno industrijo in kulturne centre z omejenimi sredstvi. Prav tako je govorila o pobudah, ki obravnavajo dvig morske gladine in njegov vpliv na območja kulturne dediščine.

Vloga kulture pri ozaveščanju in spodbujanju podnebnih ukrepov

Ob zaključku delavnice je skupina razpravljala o izzivih ohranjanja ozaveščenosti in ukrepanja na področju podnebnih sprememb. Udeleženke_ci so ugotovile_i, da ljudje pogosto hitro pozabijo na ekstremne vremenske dogodke, zato so poudarile_i pomen odločnih političnih ukrepov. Prav tako so izpostavile_i ključno vlogo KUS pri ozaveščanju javnosti ter spodbujanju trajnostne prihodnosti. Gwendolenn je delila primere vključevanja mladih v podnebne razprave, med drugim z delavnicami pripovedovanja zgodb in igrami vlog, ki simulirajo organizacijo festivala z omejitvami za trajnost.

Skupaj za trajnostno in prilagodljivo kulturo

Delavnica z Gwendolenn Sharp je ponudila dragocen vpogled v vplive podnebnih sprememb na kulturni in ustvarjalne sektorje ter predstavila konkretne strategije in orodja za prilagajanje in blaženje teh izzivov. Zahvaljujemo se Gwendolenn za strokovno in navdihujočo predstavitev ter vsem udeleženkam_cem za aktivno sodelovanje in neprecenljive prispevke, ki so bogatili razpravo.

Skupaj lahko ustvarjamo bolj trajnostno kulturno prihodnost!


 

Projekt Go Green Cinema – GGC financira Evropska unija iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO. / Il progetto Go Green Cinema – GGC è finanziato dall’Unione europea nell’ambito del Fondo per piccoli progetti (Small Project Fund) GO! 2025 del Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia 2021-2027, gestito dal GECT GO.

www.ita-slo.eu & www.euro-go.eu/spf

Podpirajo nas

Zdruzen Logo Slo2
Ministrstvo Za Kulturo1 380x58
Logo Mol 1