Kulturni in ustvarjalni sektorji v marsičem že prednjačijo drugim panogam po zelenih oziroma trajnostnih praksah – ne le zaradi skromnih ali omejenih sredstev, temveč tudi zaradi občutljivosti za družbene izzive in etične razmisleke. Umetniki in kulturni delavci delujejo nepotratno in prilagodljivo, navajeni so delati več z manj, vire souporabljajo ali jih uporabijo večkrat. A vse opaznejše podnebne spremembe nas vabijo h globljemu premisleku o svoji organiziranosti in delovanju. Eden najpomembnejših, najnujnejših vidikov delovanja umetnikov in kulturnih delavcev, ki hkrati pušča največji okoljski odtis, je mobilnost.
Celoten članek je dostopen TUKAJ.
