Razgibana krajina umetniških rezidenc
Na srečanju je prišla do izraza raznolikost organizacij, ki v Sloveniji izvajajo umetniške rezidenčne programe – od javnih institucij do nevladnih organizacij in zasebnih pobud. Njihove programe zaznamujejo različne lokacije (od urbanih do ruralnih okolij) in razpoložljivost infrastrukture, razlikujejo pa se tudi po umetniških področjih, ki jih pokrivajo, ciljnih skupinah umetnikov, načinih izvajanja ipd. Kljub tej raznolikosti so udeleženci na srečanju izpostavili podobne izkušnje ter skupne izzive in trende – zelene prakse, povezovanje z lokalno skupnostjo, vprašanje dostopnosti in vključevanja.
Trajnostna naravnanost
Zeleni prehod je danes pomemben del kulturnih politik, tudi v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Kot ena zanimivejših zelenih slovenskih pobud je bil predstavljen projekt Sustainability is in the AiR, ki ga je izvajal MGLC skupaj s tremi partnerskimi rezidenčnimi centri v Evropi. Projekt se je osredotočal na počasno mobilnost in raziskoval možnosti trajnostne umetniške produkcije na področju vizualne umetnosti.
Na srečanju je bil posebej izpostavljen pomen povezovanja rezidenčnih gostiteljev na lokalni ravni, ki bi med drugim povečalo možnosti za počasno mobilnost. Rezidenti bi lahko na določeni lokaciji gostovali dlje časa, vzpostavili več stikov in se bolj povezali z lokalno skupnostjo, kar bi imelo večji učinek tako na umetnika kot na okolje, v katero se je začasno vključil.
Povezovanje z lokalno skupnostjo
Gostitelji se zavedajo pomena povezovanja z lokalno skupnostjo in se poslužujejo različnih načinov vključevanja rezidentov. Z okoljem in skupnostjo jih povezujejo tudi s temami rezidenčnih projektov, ki so povezane s slovensko umetnostjo ali humanistiko. Večina gostiteljev posebno pozornost posveča temu, da ustvarjalcem zagotovi stik z občinstvom, in organizirajo javne predstavitve ali različne dogodke. Nekateri gostitelji, kot je DSKP, pa zagotavljajo celovito rezidenčno izkušnjo tudi z vključevanjem rezidentov v kulturne in druge lokalne dogodke ter s posebnimi ugodnostmi, ki jim jih omogočajo v dogovoru z lokalnimi partnerji.
Dostopnost in vključevanje
V kontekstu rezidenčnih programov dostopnost ne pomeni zgolj odprtih prijavnih pogojev, temveč tudi različne prilagoditve, ki omogočajo vključevanje čim širšega kroga umetnikov, ne glede na njihove družbene okoliščine ali osebne značilnosti. Izvajalci rezidenčnih programov v Sloveniji se zavezujejo načelom enakosti spolov, podpore premalo zastopanim skupnostim ter protidiskriminacijskih praks. Opozarjajo pa, da številni programi zaradi infrastrukturnih omejitev še ne morejo zagotoviti popolne dostopnosti za osebe z različnimi oviranostmi, le nekatere javne institucije nudijo primerno okolje (bivalni studio v Centru Rog je prilagojen za gibalno ovirane ustvarjalce). Mobilnost lahko postane neizvedljiva tudi za številne umetnike, ki so starši ali skrbniki, če nimajo ustrezne podpore. Večina programov v Sloveniji omogoča nastanitev družinskih članov, otroško varstvo pa je redka praksa.
Varna zatočišča za ogrožene umetnike
Posebno vlogo imajo rezidenčni programi tudi pri zagotavljanju varnega okolja za ogrožene umetnike. Ljubljana ima vlogo mesta zatočišča v okviru programa mreže ICORN, (International Cities of Refuge Network), ki ga izvajata slovenski center PEN in Mestna občina Ljubljana. Program preganjanim pisateljem omogoča fizično in ekonomsko varnost, dveletno bivanje in podporo pri vključevanju v lokalno okolje. Na srečanju gostiteljev je predsednica slovenskega centra PEN Tanja Tuma poudarila, da mreža ICORN danes vključuje več kot 90 mest po svetu, ter pozvala, naj se ji v prihodnje pridruži tudi katero od drugih slovenskih mest.
Tesnejše sodelovanje
Srečanje je pokazalo, da je rezidenčna scena v Sloveniji zelo raznolika, vendar se številni izvajalci soočajo s podobnimi izzivi. Udeleženci so izrazili interes za tesnejše sodelovanje in izmenjavo dobrih praks ter celo možnost izmenjave rezidentov med posameznimi rezidencami. Takšno sodelovanje bi lahko spodbudilo daljša bivanja umetnikov v Sloveniji, večjo vpetost v lokalno okolje in bolj trajnostne oblike mednarodne mobilnosti v kulturi.
