Sporočilo seminarja o kratkih filmih: “Ne povejte – pokažite!”

V četrtek, 19. 11. 2015, je v okviru festivala LIFFe potekal enodnevni seminar zavoda Motovila / Centra Ustvarjalna Evropa o kratkih filmih, ki ga je vodil gostujoči predavatelj Srđan Vuletić, sicer član letošnje festivalske žirije in avtor vrste nagrajenih filmov ter redni profesor filmske režije in scenaristike na sarajevski akademiji.

Na začetku seminarja je vodja za podprogram MEDIA pri CED Slovenija Sabina Briški izpostavila nekatere mednarodne možnosti za mlade ustvarjalce kratkih filmov – zbralo se jih je okoli sedemdeset –, potem pa se je predavatelj posvetil značilnostim kratke filmske forme.

Lastnosti kratkega filma je Vuletić pojasnil v nekaj učinkovitih maksimah, med katerimi je izpostavil krajšanje prvotno zamišljene strukture: »Reducirajte.« Pomembno je biti ves čas osredotočen na en glavni motiv oz. sporočilo, ki ga avtor želi posredovati občinstvu.

Vse, kar za zgodbo in sporočilo (pa tudi za like) ni pomembno, je treba odstraniti, kar ostane, pa je treba organizirati po kriteriju vizualnega: »Ne povejte – pokažite

Dober kratki film naj bi tako učinkoval tudi brez dialoga, po avtorjevem mnenju pa prav tako mora imeti t. i. twist. Izjemno pomembna sta tudi eskperimentiranje in odprtost za (ključne) spremembe v zgodbi (npr. sprememba spola enega glavnih likov ipd.). Pri razvoju scenarija mora vsaka nova različica zgodbe prinesti svežo kakovost.

V drugem delu je Vuletić pokazal, kako pomembno je zgraditi t. i. »občutek celote« in skozi ves kratki film stopnjevati napetost, kar je povzel kot: »Nikdar se ne vračajte.« Ko naracija doseže določeno stopnjo, je prehod na nižjo nemogoč, je poudaril, in zavrnil pogosto enačenje dramatičnega viška s trenutkom največje napetosti, po kateri intenzivnost peša. V resnici naj bi vrh pomenil zgolj točko, ko se elementi vsebine prepletejo med seboj in povzročijo obrat – napetost pa se mora še naprej stopnjevati. Povedal je tudi, da je tovrstnemu občutku za ravnotežje kos le nekaj kratkih filmov na leto.

Udeležencem, ki so v razpravi vneto sodelovali, je predlagal še, naj bodo v sozvočju s »zeitgestom« in filmsko zgodbo osnujejo na trenutnih problematikah, predvsem pa, naj bodo pri svojem delu drzni in naj se ne ustrašijo prečkati predpisanih meja (tako kot to delajo ustvarjalci South Parka, katerega spremljanje predavatelj prav tako iskreno priporoča).

Predstavljene principe je predavatelj ponazoril na izbranih primerih nagrajevanih kratkih filmov:

  • The Big Shave (1967) legendarnega Martina Scorseseja
  • Bus 44 (2011) kitajsko-ameriškega ustvarjalca Dayyana Enga
  • Soft (2007) britanskega režiserja Simona Ellisa
  • The Gunfighter (2014) ameriškega avtorja Erica Kissaka
  • The Plastic Bag (2009) Ramina Bahranija iz ZDA

V nadaljevanju je predavatelj pred publiko analiziral tudi tri izdelke udeležencev in prijazno pozval preostale, naj se s svojimi izdelki obrnejo nanj tudi po koncu seminarja (za kontaktne podatke nas lahko povprašate po e-mailu sabina.briski@ced-slovenia.eu).

 

Besedilo: Andraž Jež, Sabina Briški. Foto: Iztok Dimc. /LIFFe/.

Več kot 40 % udeležencev je v spletnem evalvacijskem vprašalniku izvedenemu seminarju in predavatelju dodelilo izvrstno oceno 4.8/5, kjer so med drugim zapisali:

  • To je bil že drugi vaš seminar v okviru Liffa, ki sem se ga udeležila in tudi tega bi želela pohvaliti. Izbira predavatelja je bila odlična, tematika prav tako, izbor filmov in ostalo.
  • Z vsem sem bil zelo zadovoljen, želel bi si samo še več takšnih dogodkov.
  • Odlično izpeljano, super informacije in res fantastičen predavatelj.

Podpirajo nas

Ce Eacea Hor En 943x165@72 E1454406692103 380x69
Ministrstvo Za Kulturo1 380x58
Evropska Komisija
Logo Mol 1