O vzgibih za in pomenu mednarodnega povezovanja, sodelovanja
Miha Černec: Na področju filma brez mednarodnih koprodukcij ne gre. Poleg tega pa se iz njih razvijejo tudi velika osebna prijateljstva!
Peter Tomaž Dobrila: Tudi znotraj slovenskega kulturnega prostora se je treba umestiti; Kibla ni pozicionirana lokalno ali regionalno, ampak evropsko.
Simon Popek: LIFFe ima srečo, da lahko sodeluje s partnerskih filmskim festivalom v Zagrebu, ki je blizu vsebinsko in časovno.
Marko Bratuš: Najprej se je razvilo partnerstvo – iz potrebe po izkušnjah s področja, ki je zanimalo GLEJ. In šele temu je sledil mednarodni projekt.
Alma Čaušević: S platformo Versopolis je Beletrina zamenjala logiko delovanja. Prišli smo v stik z evropskim občinstvom, mediji in ne zgolj s partnerji.
Tanja Hladnik: Mednarodno delovanje je del festivala Kino Otok od vsega začetka. Od prve edicije festivala se programsko povezujemo s festivali iz tujine, izmenjujemo program, ideje, razširjamo fokus. Pomembno je vstopati v prostor delovanja drugih in se od njih učiti.
Rok Sečen: Filma v Slovenji ni (več) mogoče narediti brez koprodukcij.
Uroš Korenčan: LGL s svojo produkcijo, naravo dela vedno sega čez meje. Denar je potreben, ampak projekti morajo biti v obsegu, ki ga organizacija še zmore. LGL sodeluje npr. v mednarodni mreži Small Size že od samega začetka in vsako leto na razpisih Ustvarjalna Evropa sodeluje v vsaj petih projektih, da uspejo vsaj z enim. Nihanja uspešnosti slovenskih organizacij kažejo na nestabilno finančno okolje, kar zlasti velja za nevladni sektor.
Pri prevelikih projektih obstaja nevarnost »babilonskega stolpa«: v velikih partnerskih konzorcijih oz. mrežah ne poznaš več dobro vseh partnerjev, ne moreš sodelovati z vsemi in morda tudi niso vsi najbolj kvalitetni. Pri manjših projektih se bolje spoznaš, izmenjave so vzajemne, skozi cel projekt; posledično je tudi zaupanje večje in veš, da se bodo povabilu k sodelovanju v novem projektu odzvali.
O tem, ali je »evropska dimenzija« že del usmeritve organizacije ali se je treba posebej prilagoditi razpisnim smernicam.
Rok Sečen: MEDIA je ena od pomembnih stopnic pri razvoju filma: medijska izpostavljenost, več možnosti za osebni stik s pomembnimi odločevalci in morebitnimi partnerji na marketih in delavnicah, bolj kakovosten razvoj scenarija kot osnova za kakovostno produkcijo. Film je namreč taka umetnost, ki jo moraš najprej prodati in šele potem narediti!
Tanja Hladnik: Festival se je naravno razvijal v bolj evropsko smer in se uspešno prijavil v času, ko je bil program festivala ustrezen; ni ga bilo treba načrtno spreminjati ali prilagajati, da bi ustrezal razpisu.
Alma Čaušević: Uspehi so plod dolgoletnega dela Beletrine, ki veliko naporov vlaga v promocijo slovenskih avtorjev v tujini. Ob tem so ustvarili mrežo in »preverili teren« – kaj zanima druge, kaj je zanimivo za evropski kontekst. Šele na podlagi tega se oblikuje projekt, pri katerem je ključna predvsem jasnost programa, ki se doreče skupaj s partnerji. Če je skupen cilj jasen in so podrobnosti natančno dorečene že ob prijavi, lahko tudi velik konglomerat partnerjev zelo dobro funkcionira! Pri evropski platformi Versopolis je misija npr. zelo jasna: mednarodna promocija avtorjev. Zelo pomemben pa je tudi preskok v digitalno sfero.
Marko Bratuš: Prijaviti ima smisel samo projekt, ki ga organizacija v vsakem primeru želi in namerava izvajati. Nikakor samo zaradi evropskega denarja. Pri mednarodnih projektih se pokažejo nacionalne razlike v dojemanju, npr. nekdo nekaj razume pragmatično, drugi protokolarno. Dober glas o zanesljivih partnerjih hitro seže daleč, kar vpliva na vabila k novim sodelovanjem.
Simon Popek: Neprenehoma je treba vključevati novosti, prilagajati program in aktivnosti, da si lahko uspešen. Npr. v času, ko vsi napovedujejo kinu smrt, je vzgoja mladega občinstva ključna.
Peter Tomaž Dobrila: Kibla ne prilagaja programa razpisom ampak delamo tisto, kar se nam zdi smiselno in kar želimo delati. Vsekakor pa se nam zdi problematična kontradiktornost Ustvarjalne Evrope, ki na ravni programa deklarativno promovira oz. zahteva mobilnost, realnost politik EU pa je žica na mejah.
Miha Černec: ko gre za koprodukcije, se nam razpisom ni treba prilagajati, medtem ko MEDIA pokriva potrebe razvoja projektov, tisto, kar je za nas producente še bolj pomembno, pokriva drug evropski sklad, Eurimages, ki zagotavlja produkcijska sredstva za mednarodne koprodukcije.
