Na razpravi Kultura kot gonilo sprememb, ki jo je moderirala Mateja Lazar, vodja CED Slovenija, so sodelovali slovenski umetnik Nejc Trampuž, portugalska kulturna ekonomistka Fátima São Simão ter Tereza Teklić in Davorka Begović iz hrvaškega kolektiva Kontejner. Pogovarjali so se o tem, kako lahko umetnost in kultura prispevata k bolj trajnostnim načinom življenja in dela. Nejc je predstavil koncept solarnega punka ter svoja projekta, kratki film Zakoreninjeno v kodi in igro Solandium 2063. Trenutno pripravlja nov projekt, s katerim bo prav tako odprl pogled na možne prihodnosti.
Iz široke ponudbe popoldanskih dejavnosti smo se udeležile delavnice Digitalna preobrazba in ekološka odgovornost v kulturnih praksah, ki jo je vodila Gwendolenn Sharp iz organizacije The Green Room. Opozorila je na »mit o dematerializaciji«: izrazi, kot so oblak, pretakanje in brezžično, ustvarjajo vtis, da digitalno nima materialne podlage. V resnici temelji v fizičnem svetu in terja naravne vire, odvisno je denimo od proizvodnje naprav in podatkovnih centrov. Pri presoji okoljskega vpliva umetne inteligence je treba upoštevati celotno infrastrukturo, ki omogoča njeno uporabo. Med skupinskim delom smo ukrepe za odgovornejšo rabo digitalnih tehnologij razvrščale glede na njihov možni učinek in zahtevnost izvedbe.
Naslednji dan smo se udeleženke_ci srečale_i s predstavnicami Ministrstva za kulturo in medije Republike Hrvaške in obiskali zagrebški Muzej sodobne umetnosti, kjer so potekala srečanja s hrvaškimi kulturnimi organizacijami. Na študijskih obiskih smo v manjših skupinah spoznali delo različnih zagrebških kulturnih organizacij v njihovih prostorih. Med drugim smo obiskali Zagrebški plesni center, organizaciji Format C in Multimedijski institut MaMa, pa tudi Pogon, ki neodvisnim organizacijam in neformalnim skupinam omogoča brezplačno uporabo prostorov za kulturne in mladinske programe, in Močvaro, neodvisni klub s koncerti, razstavami, filmskimi projekcijami in drugimi dogodki.
Nazadnje smo obiskali Bookso, literarni klub in kulturni prostor, ki ga vodi društvo Kulturtreger. Booksa povezuje bralke_ce, avtorice_je in druge kulturne delavke_ce z literarnimi dogodki, delavnicami in spletnim portalom. Študijski obiski so konferenčnim razpravam dodali konkreten vpogled v delovanje zagrebških kulturnih prostorov in njihovo povezovanje z različnimi skupnostmi.
