Kultura potrebuje prostor za raziskovanje
Izhodišče razprave je bilo poročilo State of Culture (2024), v katerem CAE opozarja na vse večjo instrumentalizacijo kulture. Ko se njena vrednost presoja predvsem po prispevku k drugim političnim ciljem, se pozornost odmika od potreb kulturnega sektorja. Luiza Moroz je poudarila, da vse podrobnejše razpisne zahteve in pričakovanja o vnaprej predvidljivih učinkih omejujejo prostor za eksperimentiranje. Podporo potrebujejo tudi ljudje, prostori in dolgoročni odnosi, ki omogočajo ustvarjanje.
Sodelovanje kulture z drugimi področji je lahko dragoceno, vendar potrebuje jasne pogoje. Po njenih besedah kultura ne more nadomestiti socialne, zdravstvene ali stanovanjske politike. Kadar prispeva k ciljem drugih resorjev, morajo ti prevzeti tudi del odgovornosti in financiranja, umetnicam_kom pa mora ostati svoboda pri oblikovanju vsebin.
Jurij Krpan je predstavil izkušnje Kersnikove pri povezovanju umetnosti z izobraževanjem in gospodarstvom. Opisal je model sodelovanja, v katerem posebej usposobljeni posredniki prevajajo med različnimi načini razmišljanja in varujejo ustvarjalni proces pred pritiski po hitrih in uporabnih rezultatih. Umetniški pristop v takšnem sodelovanju odpira tudi vprašanje, ali sploh rešujemo pravi problem.
Financiranje projektov in socialna varnost
Ulrike Kuner je razpravo povezala z vsakdanjimi razmerami v neodvisnih uprizoritvenih umetnostih. Umetnice_ki potrebujejo sredstva za produkcijo in za preživetje, pri čemer so odvisni od več ravni financiranja. Predstavila je avstrijski proces za pravičnejše pogoje dela, ki v javno financiranje vključuje vprašanja poštenega plačila in ravnanja z vsemi sodelujočimi.
Na vprašanje iz občinstva, kako umetnikom zagotoviti stabilnejše preživetje, je Luiza Moroz opozorila, da dodatni projektni razpisi sami po sebi ne morejo odpraviti negotovega položaja umetnikov. Poleg financiranja ustvarjanja so potrebni tudi ukrepi delovne in socialne politike. Govorci so poudarili, da vprašanja pokojnin, zdravstvenega zavarovanja in nadomestil za brezposelnost urejajo različni nacionalni sistemi, zato morajo pri iskanju rešitev sodelovati tudi ministrstva, pristojna za socialne zadeve.
Vpliv na prihodnje evropske politike
Razprava se je navezala tudi na pripravo prihodnjega programa EU AgoraEU. Luiza Moroz je poudarila pomen prepoznavne, avtonomne in ustrezno financirane podpore kulturi ter možnosti za njeno financiranje tudi v drugih evropskih programih. Predstavila je, kako CAE predloge svojih članov vključuje v zagovorništvo pri evropskih institucijah. Govorci so udeleženke_ce spodbudili k povezovanju z evropskimi mrežami in nacionalnimi združenji ter k dialogu z ministrstvi in evropskimi poslanci. Vprašanja občinstva so odprla tudi dostopnost evropskih sredstev za različna umetniška področja in prihodnost podpore umetniškemu raziskovanju.
Ob zaključku so gostje pozvali k bolj odprtim shemam financiranja sodobne umetnosti in večjemu zaupanju v ustvarjalni proces. Sodelovanje umetnosti z drugimi področji mora potekati pod pogoji, ki varujejo njeno avtonomijo.
Razprava se nadaljuje
Vprašanja z marčevske okrogle mize dobivajo nadaljevanje v drugem poročilu State of Culture 2026 – A Demand for Agency, ki ga je CAE predstavila 21. oktobra 2026. Nova izdaja ugotavlja, da večje politično priznanje kulture še ne zagotavlja ustreznih pogojev za njeno delovanje in vpliva na odločitve. V ospredje postavlja moč ukrepanja kulturnega sektorja, umetniško svobodo in pogoje ustvarjanja. Več o ugotovitvah nove izdaje preberite v našem prispevku o poročilu State of Culture 2026.
