Eao Media Literacy And The Empowerment Of Users Publication

Medijska pismenost in krepitev vloge uporabnikov

Pobude za medijsko pismenost, namenjene vsem starostnim skupinam, še nikoli niso bile tako pomembne. Z vsakim novim tehnološkim razvojem, ki prinaša tveganje lažnih novic, globoke ponaredke (deepfakes), poplavo besedil in slik, ki jih ustvarja umetna inteligenca, bomo potrebovali pomoč pri ločevanju resničnega od izmišljenega.

Evropski avdiovizualni observatorij (EAO – European Audiovisual Observatory) je objavil poročilo o medijski pismenost in krepitvi vloge uporabnikovMedia literacy and the empowerment of users (2024) avtorice Amélie Lacourt. Poročilo v šestih poglavjih obravnava ključno vlogo medijske pismenosti v današnji digitalni dobi in ponuja vpogled v trenutne strategije, ki se uporabljajo za izboljšanje sposobnosti in orientacije uporabnikov v zapletenem medijskem prostoru.

Prvo poglavje je uvod v razpravo o široki naravi medijske pismenosti. Poudarja prehod iz tradicionalnih medijev v bolj zapleteno digitalno okolje ter raziskuje vpliv medijev na demokracijo in svobodo izražanja. Poudarja tudi potrebo po medijski pismenosti za zagotovitev varnega in informiranega obravnavanja vsebin.

Drugo poglavje opisuje različne pristope k medijski pismenosti na nadnacionalni ravni, zlasti tiste, ki jih izvaja EU. Avtorica preučuje, kako se različne organizacije, vključno z OVSE, Svetom Evrope, Unescom in EPRA – European Platform of Regulatory Authorities (op. M: slovenska članica je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS), ukvarjajo z medijsko pismenostjo. Izpostavlja skupna prizadevanja na nadnacionalni ravni za razvoj smernic, priporočil in okvirov, ki omogočajo sodelovanje in najboljše prakse na področju medijske pismenosti.

Tretje poglavje se osredotoča na nacionalne perspektive, kjer podrobno opisuje, kako so različne države članice EU in druge evropske države vključile medijsko pismenost v svoje pravne okvire. Navedeni so primeri nacionalnih strategij, katerih cilj je uporabnike opremiti s potrebnimi znanji za orientacijo v medijskem prostoru. Prav tako je poudarek na posebnih pobudah v državah, kot sta Finska in Irska. Avtorica zaključi z opisom mehanizmov financiranja pobud medijske pismenosti in različnih načinov njihove promocije.

Četrto poglavje obravnava pomen vrednotenja pobud za medijsko pismenost. Avtorica poudarja naraščajočo potrebo po sistematičnem ocenjevanju za ugotavljanje učinkovitosti različnih programov in strategij. Poglavje prav tako raziskuje metodologije, ki se uporabljajo za ocenjevanje prizadevanj na področju medijske pismenosti in njihov vpliv na različne ciljne skupine.

Peto poglavje obravnava vprašanje, kako lahko opolnomočimo najbolj ranljive uporabnike medijev z nujnimi kritičnimi veščinami. Osredotoča se na ukrepe, prilagojene potrebam različnih demografskih skupin, vključno z mladoletniki, odraslimi in starejšimi. Avtorica zaključuje poglavje z raziskovanjem koncepta »vgrajena medijska pismenost« (media literacy by design). Slednje se nanaša na tehnično vgradnjo informacijskih elementov, kot so oznake, prekrivni elementi, pojavna okna in obvestila v uporabniške platforme medijskih storitev.

Z napredkom umetne inteligence šesto poglavje raziskuje nove ključne veščine, potrebne za razumevanje in obvladovanje vpliva UI na medije ter vlogo algoritmov v vsakdanjem življenju. Raziskuje izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca, kot so globoki ponaredki in pristranskost algoritmov, ter poudarja potrebo po kritičnem razmišljanju in etičnih premislekih pri uporabi umetne inteligence: Kaj lahko storimo, da uporabnike naučimo, kako sodelovati z algoritemskimi sistemi in ne biti pasivni subjekti teh sistemov?

Avtorica v zaključku poudari ključno vlogo opolnomočenja uporabnikov s pobudami za medijsko pismenost. Poročilo poudarja potrebo po nadaljnjih prizadevanjih za izboljšanje medijske pismenosti v vseh starostnih skupinah in družbenih sektorjih, kar bo zagotovilo dobro obveščene in odporne državljane, ki bodo sposobni sodelovati v demokratičnih procesih in bodo opremljeni s potrebnimi kritičnimi sposobnostmi.

Vir informacije EAO, celotno poročilo je prav tako brezplačno dostopno na spletni strani EAO.

Podpirajo nas

Zdruzen Logo Slo2
Ministrstvo Za Kulturo1 380x58
Logo Mol 1