Ustvarjalna Evropa v 2023 sreča Obzorje Evropa

PROGRAM

I. Kateri so ključni poudarki Obzorje Evropa v letu 2023 za kulturni in ustvarjalne sektorje?
II. Kateri razpisi Obzorje Evropa so relevantni za kulturni in ustvarjalne sektorje v letu 2023 in kakšna je njihova časovnica?
III. Kateri razpisi Ustvarjalna Evropa za leto 2023 so aktualni?
IV. Kako vam lahko pomagamo na razpise Obzorje Evropa in Ustvarjalna Evropa?
V. Komu iz Slovenije je uspelo?

Okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije s proračunom v višini 95,5 milijarde EUR za obdobje 2021–2027 tudi v letu 2023 omogoča kar nekaj razpisnih priložnosti, ki so zanimive tudi za kulturni in ustvarjalne sektorje.
Namen spletnega seminarja je predstaviti priložnosti za financiranje mednarodnega kulturnega sodelovanja in povezovanja, ki jih poleg Ustvarjalne Evrope omogoča program Obzorje Evropa.

Uvodoma bomo predstavili delovni program Grozda 2: Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba za leto 2023 ter ključne poudarke za kulturni in ustvarjalne sektorje, vključno s konkretnimi priložnosti za mednarodno sodelovanje na razpisih Obzorje Evropa v letošnjem in prihodnjem letu. Sledila bo predstavitev aktualnih razpisov programa Ustvarjalna Evropa. V zadnjem delu pa bomo slišali še pravno-finančne nasvete, ki bodo koristili vsem, ki se lotevajo prijave projekta na razpise s podporo Ustvarjalna Evropa in Obzorje Evropa. Zaključili bomo s predstavitvami projektov, ki so uspešno pridobili podporo za izvajanje evropskih projektov na področju kulturnega in ustvarjalnih sektorjev.

Sodelujejo: Mateja Lazar in Tanja Kos (Motovila), mag. Darija Valančič (MIZŠ), dr. Davor Kozmus (MIZŠ), dr. Matija Strlič (FKKT UL in University Colege London), dr. Gregor Pobežin (Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU) in Simon Gmajner (zavod Kersnikova).

Dogodek je del aktivnosti nacionalnih informacijskih točk CED Slovenija (Motovila) in Točka Obzorje Evropa (MIZŠ). Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

AKTUALNI RAZPISI

Aktualni razpisi Obzorje Evropa za leto 2023 za kulturni in ustvarjalne sektorje, ki so objavljeni na portalu Funding & Tender Opportunities (FTOP) omogočajo povezovanje in sodelovanje na področju kulturne dediščine, digitalizacije, kulturnega turizma, videoiger in kulturne pismenosti. Rok za prijave je 14. marec 2023 do 17.00.00:

• Cultural heritage in transformation – facing change with confidence, HORIZON-CL2-2023-HERITAGE-01-04
• A world leading European video game innovation system, HORIZON-CL2-2023-HERITAGE-01-06
• Advanced technologies for remote monitoring of heritage monuments and artefacts, HORIZON-CL2-2023-HERITAGE-01-01
• Cultural and creative industries for a sustainable climate transition, HORIZON-CL2-2023-HERITAGE-01-02
• Re-visiting the digitisation of cultural heritage: What, how and why?, HORIZON-CL2-2023-HERITAGE-01-03
• Promoting cultural literacy through arts education to foster social inclusion, HORIZON-CL2-2023-HERITAGE-01-07
• Cultural and creative approaches for gender-responsive STEAM education, HORIZON-CL2-2023-HERITAGE-01-08
• Fostering socio-economic development and job creation in rural and remote areas through cultural tourism, HORIZON-CL2-2023-HERITAGE-01-05

Preverite aktualne razpise programa Ustvarjalna Evropa – KULTURA, MEDIA in Medsektorski sklop za leto 2023. Sredstva Ustvarjalne Evrope so namenjena kulturnim delavcem in ustvarjalcem za medsektorsko in mednarodno sodelovanje ter iskanje dodatnih priložnosti za doseganje novih občinstev. Besedila razpisov so dostopna na portalu FTOP.

Obvezne so spletne prijave do torka, 24. januarja do 13.00.
Dodatne informacije: info[at]ced-slovenia.eu.

GreenArt je EU raziskovalni projekt, ki združuje 28 partnerjev, med drugim tudi Univerzo v Ljubljani, pri razvoju zelenih konservatorsko-restavratorskih materialov in posegov, vključujoč ne le razvoj novih premazov, čistilnih sredstev in utrjevalcev, ampak tudi nove strategije za energetsko varčno in okoljsko sprejemljivo hrambo zbirk kulturne dediščine. Slovenski raziskovalci s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, sodelujejo pri testiranju novih, zelenih materialov, kot tudi pri modeliranju učinkov dolgoročnega skladiščenja zbirk.

Osnovni cilj projekta InTaVia je premostiti vrzeli, ki zijajo med različnimi bazami (in oblikami) podatkov, do katerih dostopajo različne javnosti. Projekt InTaVia bo združil snovne in nesnovne dobrine evropske dediščine in tako omogočil njihovo vzajemno kontekstualizacijo; razvil bo nove načine ustvarjanja, hranjenja in nadnacionalnega povezovanja podatkov; razvil bo vizualno analitično okolje, ki bo strokovnjakom za kulturno dediščino pomagalo pri boljšem dostopu, analizi in vizualnem posredovanju kulturnih zbirk ter z njimi povezanega biografskega in kontekstualnega znanja zainteresirani javnosti. Tako bo projekt InTaVia razvil informacijski portal za povezovanje, vizualno analizo in sporočanje materialnih in nematerialnih kulturnih dobrin, ki bo podpiral narative o evropski dediščini in tako podpiral znanstvene raziskave, pedagoške dejavnosti, novinarstvo, kulturni turizem, ustvarjalne industrije in dediščinske ustanove.
Transdisciplinarni projektni konzorcij razširja obstoječe delo in sodelovanje v okviru evropskih raziskovalnih infrastruktur in nacionalnih projektov digitalne humanistike. Ekipo projekta InTaVia sestavljajo računalniški znanstveniki, specializirani za vizualizacijo in računalniško jezikoslovje, digitalni humanisti, raziskovalci kulturne dediščine, zgodovinarji in podjetniki s področja kulturne dediščine.

CreaTures – Creative Practices for Transformational Futures je transdisciplinarni projekt, ki raziskuje vlogo in vpliv umetniških praks pri spremembah v družbi. Cij projekta je vzbuditi zavedanje deležnikov v znanosti, industriji, politiki …,  da je umetnost premalo uporabljeno orodje pri povezovanju različnih disciplin in vzpodbujanju inovacij, ter oblikovanju novejših, bolj etičnih in odgovornih pristopov v času radikalnih sprememb. Zavod Kersnikova pri projektu sodeluje z razvojem eksperimentalnih umetniških produkcij, s katerimi omogoča raziskovalnim partnerjem preučevanje družbeno angažiranih praks sodelovanja, refleksij in pomenjanja. Pri projektu, ki ga vodi Univerza v Aaltu na Finskem, sodeluje 11 partnerjev. [Taro Knopp ml-isolationismus. Foto: Tina Lagler.]