Christian Routh: v scenaristiki velja »manj je več«

Mentor se je osredotočil na osnovne scenaristične koncepte, težnjo vsakega scenarista pa je skrčil v maksimo: »Nekdo si nečesa želi, a se pri uresničevanju tega srečuje s težavami.« V skladu s tem je omenil osnovne tipe filmskih zgodb in različne pristope k prepričljivemu pripovedovanju, med katerimi so preudarna izbira žanra, dialogi, ekspozicija in karakterizacija likov. Pri slednji je jasno razločil med arhetipi, na katerih naj scenaristi utemeljijo svoje like, in stereotipi, ki se jim je treba pri karakterizaciji izogibati. Routh je izpostavil tudi nekatere druge pogoste napake scenaristov: preveč podrobno opisovanje scen, pomanjkanje dramaturškega naboja, preveliko fragmentarnost ali statičnost, preveliko število ne dovolj profiliranih likov, dvodimenzionalne antagoniste, nejasnost v kraju in času dogajanja, nespretno sinhronizacijo ter preveliko ambicioznost in enigmatičnost scenarija. Izpostavil je tudi iskanje ravnotežja med racionalnimi, predvidljivimi in pričakovanimi ter ekscentričnimi in nepričakovanimi zgodbenimi elementi. Kot svetovalec za scenarije pa Routh prisega na pristop »manj je več«.

Ustvarjanje filma je od osnutka do končne podobe neprestan proces sodelovanja. To se, kakor je poudaril Routh, jasno pozna tudi na scenariju in njegovi realizaciji. Veliki scenaristi, kot sta Alfred Hitchcock in Ingmar Bergman, v nasprotju s splošnim prepričanjem nista avtoritarno bdela nad procesom vizualizacije scenarija, temveč sta se z zaupanjem opirala na mnenja svojih tehničnih ekip.