Vloga kulture v zelenem prehodu
Na uvodnem predavanju Pospeševalnik zelenih veščin v kulturi je Gaja Brecelj (Umanotera) predstavila širši kontekst okoljske krize in izpostavila pomen kulture pri odzivanju nanjo. Opozorila je na ključna dejstva: na svetu vsako leto proizvedemo okoli 380 milijonov ton plastike, od katere večina konča v okolju, zaradi intenzivne rabe naravnih virov pa je vse manj rodovitne zemlje in gozdov, kar slabša pogoje za kmetijsko pridelavo in biotsko raznovrstnost. Podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja – globalna povprečna temperatura se je dvignila za približno 1,4 °C glede na predindustrijsko obdobje, Slovenija pa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar se kaže v vse pogostejših in intenzivnejših sušah, požarih in poplavah.
V tem kontekstu ima kultura večplastno vlogo: kulturne organizacije lahko zmanjšujejo lastne okoljske vplive (produkcija, mobilnost, energija, odpadki); ozaveščajo občinstvo in soustvarjajo bolj trajnostne vrednote in navade; vplivajo na širše družbene in politične procese. Namesto posamičnih ukrepov je pomemben sistemski pristop, ki vključuje okoljski menedžment: merjenje vplivov organizacije (npr. ogljičnega odtisa), določanje okoljskih ciljev, pripravo akcijskih načrtov ter stalno spremljanje in izboljševanje. Trajnostnost ni enkratno stanje, temveč proces.
Predavanje je ponudilo tudi konkretne praktične usmeritve. Pri mobilnosti, ki pogosto predstavlja največji delež ogljičnega odtisa, je ključno zmanjševanje letalskih in avtomobilskih poti ter spodbujanje javnega prevoza in digitalnih oblik sodelovanja. Pri energiji sta pomembna varčna raba in prehod na obnovljive vire, pa tudi manj očitni vidiki, kot je optimizacija digitalnih vsebin. Odpadke lahko zmanjšamo z brezpapirnim poslovanjem, preprečevanjem nastajanja odpadne hrane in podaljševanjem življenjske dobe izdelkov. Pri nabavi je ključna ideja, da trajnostna pot ni vedno dražja ali zahtevnejša, ampak pogosto pomeni smotrnejšo odločitev: souporabo, najem, popravilo, nakup iz druge roke itd. Pomemben komunikacijski kanal organizacij so trajnostni dogodki – obiskovalci ne le slišijo o trajnostnih praksah, temveč jih doživijo.
Okoljski vplivi in izzivi v praksi
Delavnica, ki jo je vodila Hana Vodeb (predavateljica in raziskovalka na področju metodologije in statistične analitike ter umetnica), je udeležence spodbudila k razmisleku in debati o različnih področjih delovanja organizacij – energetiki, mobilnosti, nabavi materialov, ozaveščanju javnosti itd. – in o tem, kje imajo njihove organizacije največji potencial za spremembe.
Razprava o mobilnosti je odprla vprašanje dostopnosti kulturnih dogodkov: ali so prizorišča dosegljiva peš, s kolesom ali javnim prevozom, ali organizacije obiskovalce o tem sploh obveščajo in ali spremljajo njihove potovalne navade. Izkazalo se je, da je največji izziv pogosto prav nezadosten javni prevoz, in udeleženci so kot eno možnih rešitev predlagali vzpostavitev aplikacije za skupne prevoze.
Veliko skupin se je posvetilo zeleni nabavi, pri kateri so izpostavile razkorak med željo po trajnostnih rešitvah in omejitvami, kot so javna naročila, proračuni in dostopnost materialov. Veliko udeležencev se poslužuje souporabe opreme, vendar so opozorili tudi na pogosto nezadovoljstvo zaradi neprevidnega ravnanja. Glede pogostitev na dogodkih so se odprla vprašanja prehoda na rastlinsko, lokalno in sezonsko hrano, zmanjševanja odpadne hrane in opuščanja embalaže za enkratno uporabo.
Na področju ozaveščanja javnosti so udeleženci poudarili, da svojega vpliva kulturne organizacije še ne izkoriščajo v celoti – tako pri samih kulturno-umetniških vsebinah in načinu produkcije kot tudi pri komunikaciji z občinstvom.
