Evropski AV in medijski sektor 2025: ključni izzivi in priložnosti
Evropska AV in medijska pokrajina se hitro spreminja. Globalna konkurenca, tehnološki preboji in nove potrošniške navade preoblikujejo način, kako nastajajo, krožijo in se financirajo vsebine. Evropska komisija zato ponuja različne ukrepe za okrepitev odpornosti in raznolikosti medijev znotraj programa Ustvarjalna Evropa, medtem ko dostop do financ ponuja prek orodij MediaInvest in Garancijske sheme za kulturne in ustvarjalne sektorje. Cilj teh pobud je zagotoviti svobodo in pluralnost medijev ter omogočiti dostop do kakovostnih, raznolikih vsebin za vse državljane. Vse navedeno spremlja tudi regulativni okvir, ki vključuje prenovljeno Direktivo o avdiovizualnih in medijskih storitvah, sprejeto leta 2018, Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu iz leta 2019, Akt o digitalnih storitvah iz leta 2022, ki uvaja sistemske varovalke za svobodo in pluralnost medijev na spletu, ter Evropski akt o svobodi medijev, sprejet leta 2024, katerega cilj je zaščititi svobodo medijev, medijski pluralizem in uredniško neodvisnost v EU. Skladno s tem je Evropska komisija sprejela Akcijski načrt za medije in avdiovizualni sektor in znotraj njega od 2023 spremlja in analizira trende in poslovne modele, ki zaznamujejo evropsko AV in medijsko pokrajino (AV sektor, sektor videoiger/razširjene resničnosti in novičarski sektor) ter jih predstavlja v okviru publikacije European Audiovisual Media Outlook (prva izdaja: 2023, druga izdaja: september 2025).
V drugi izdaji so predvsem izpostavljeni naslednji vidiki evropske AV in medijske pokrajine:
Avdiovizualni sektor: rast pod pritiski globalnih platform
Evropski avdiovizualni sektor – ki vključuje pretočne storitve, televizijo in film – ostaja drugi največji na svetu, z 22 % svetovnih prihodkov. Kljub temu se sektor sooča z velikimi spremembami v potrošniških navadah: YouTube v EU že skoraj dosega enako količino ogledov kot celoten sektor naročniškega videa na zahtevo (SVoD). Linearna televizija še vedno predstavlja 53 % prihodkov, a rast video platform močno vpliva na oglaševalske tokove. Trg ostaja visoko koncentriran.
Neevropske vsebine prevladujejo na trgu, saj evropska dela predstavljajo približno petino ponudbe, a le šestino gledanega časa (medtem ko ameriška dela predstavljajo 51 % vseh naslovov v istih katalogih in dosegajo kar 61 % celotnega gledanega časa). To kaže, da visoka produkcija evropskih vsebin še ne zagotavlja širokega dosega občinstev. V kinematografih so evropski filmi leta 2023 predstavljali 29 % vseh ogledov, čeprav so tvorili 66 % vseh ponujenih naslovov. Kljub izzivom evropske produkcije še naprej dosegajo uspehe – od španskih serij do francoskih filmov – in potrjujejo ustvarjalno moč evropskega prostora. Industrija se odziva z razvojem lastnih SVoD storitev, konsolidacijo in uporabo digitalnih orodij. Generativna AI, ki naj bi do 2028 rasla za 85 % letno, predstavlja tako izziv kot priložnost za evropsko ustvarjalnost.
Videoigre in razširjena resničnost: potencial in odvisnost od globalnih tehnologij
Evropska industrija videoiger in razširjene resničnosti (XR) ima velik ustvarjalni in gospodarski potencial, vendar njen globalni tržni delež ostaja skromen – le 13 % svetovnih prihodkov, pri čemer sta med 25 največjimi podjetji na svetu zgolj dve evropski. Trg je visoko koncentriran: pet največjih svetovnih podjetij (Tencent, Microsoft, Sony, Apple in NetEase) ustvarja skoraj polovico svetovnih prihodkov. Evropska industrija je razdrobljena – prevladuje množica manjših razvijalcev z omejenim dostopom do kapitala, medtem ko distribucijo in razvojno infrastrukturo (npr. igre pogone in oblačne storitve) obvladujejo neevropske korporacije.
Kljub tem omejitvam je Evropa prepoznana po visoki kakovosti produkcije in živahni skupnosti zagonskih podjetij. Trenutno je v Evropi skoraj toliko zagonskih podjetij v videoigrah, vrednih več kot milijardo USD, kot v ZDA (31 v EU proti 34 v ZDA), kar kaže na globalno primerljiv inovacijski potencial. Evropska podjetja vse pogosteje uporabljajo umetno inteligenco – njihova stopnja uporabe je primerljiva z globalno konkurenco. XR podjetja so večinoma mikro in mala podjetja (manj kot 15 zaposlenih), specializirana za nišne trge – od industrijskega oblikovanja, usposabljanja in simulacij do kulturnih in umetniških projektov, kjer Evropa izstopa z visoko ustvarjalno kakovostjo in etičnimi pristopi k uporabi podatkov. Poleg tega je EU vodilna pri razvoju VR arhitekturnih instalacij in XR umetniških festivalov, ki povezujejo ustvarjalce z globalnimi studii in institucijami.
Novinarski sektor: iskanje novih modelov zaupanja in vzdržnosti
Evropski novinarski sektor se sooča z izrazitim upadom prihodkov iz tradicionalnih virov. Leta 2023 je kar 89 % vseh prihodkov še vedno izhajalo iz prodaje in naročnin na tiskane medije, a so ti v upadu in jih digitalni prihodki, ki so med letoma 2019 in 2023 narasli za 1,9 milijarde EUR, še ne nadomeščajo v celoti. Medtem spletne platforme prevzemajo večji delež oglaševalskih prihodkov, oblikujejo potrošniške navade in privabljajo predvsem mlajše uporabnike – leta 2024 je 37 % Evropejcev novice spremljalo prek družbenih omrežij, kar je 11 odstotnih točk več kot leta 2022, medtem ko 66 % Evropejcev za novice še vedno ne plačuje.
Kljub temu evropski državljani izkazujejo visoko raven zaupanja v profesionalne medije – 87 % jih z novicami ostaja v stiku dnevno ali tedensko, tradicionalne medije pa še vedno ocenjujejo kot precej bolj zanesljive kot družbena omrežja. Večina javnih medijskih hiš (94 %) že deluje na spletu, vse več medijev pa v svoje delovne procese vključuje umetno inteligenco. Poleg digitalnih naročnin se uveljavljajo tudi novi poslovni modeli, kot so dogodki, e-trgovina in licenciranje vsebin, pri čemer pa od teh novih virov največ koristi beležijo večje medijske hiše.
