Forum kot prostor za kritični razmislek o vlogi UI v kulturi
Program se je začel s pozdravom Mateje Zorn (Kinoatelje, Italija), vodje čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji – Omaggio a una visione, v sklopu katerega je dogodek potekal. Micaela Passon iz GECT GO / EZTS GO, ki je omogočil izvedbo foruma, je v svojem nagovoru poudarila pomen spodbujanja in podpore mednarodnemu sodelovanju na področju kulture.
V nadaljevanju je Mateja Lazar (Motovila / CED Slovenija) izpostavila, da forum ni osredotočen na tehnološke vidike umetne inteligence, temveč na srečanje predstavnic_kov kulturnega in ustvarjalnih sektorjev, ki razmišljajo o tem, kako AI vpliva na njihovo delo, ustvarjalne procese in družbo. Namen dogodka je bil spodbuditi razmislek o etičnih, družbenih in okoljskih razsežnostih digitalne preobrazbe ter premik od odpora do novih tehnologij k njihovemu informiranemu, odgovornemu in odpornejšemu sprejemanju.
Dr. Angus Finney: pet ključnih konceptov vizije prihodnosti
Forum je izpostavil različne teoretične, praktične in politične perspektive. V uvodnem nagovoru je dr. Angus Finney (Univerza v Cambridgeu, Združeno kraljestvo), vizionar na presečišču filma in umetne inteligence, predstavil pet ključnih konceptov svoje vizije prihodnosti, s katerimi opredeljuje razvoj avdiovizualnega in širšega kulturno-ustvarjalnega polja:
- autonomy (avtonomija): razločevanje med avtomatizacijo nalog in nujnostjo ohranjanja ustvarjalne svobode;
- adoption (sprejemanje): neenotno uvajanje umetne inteligence, pogosto ne zaradi dejanskih potreb, temveč pod pritiskom tehnoloških obljub;
- augmentation (nadgradnja): sodelovanje človeka in stroja po principu human in the loop – tehnologija dopolnjuje človeško ustvarjalnost;
- authenticity (avtentičnost): njihova logika olajša dostop do vsebin, hkrati pa prinaša tveganje homogenizacije in izgube raznolikosti; ter
- alignment (usklajenost): največji izziv našega časa – kako razvoj umetne inteligence uskladiti s človeškimi vrednotami in cilji.
Zavestno pa iz tega niza izpusti pojem abundance (obilje), saj tehnološki optimizem, ki obljublja neskončno rast in bogastvo, ne zagotavlja ne kakovosti, ne pravičnosti, ne trajnosti. Preobilje lahko vodi v zasičenost in izgubo ustvarjalne vrednosti. Finney zato opozarja: vprašanje ni, kaj umetna inteligenca zmore, temveč kaj bi smela in morala početi.
Etični, okoljski in družbeni vidiki umetne inteligence v kulturi in filmu
Uvodnemu nagovoru dr. Finneyja sta sledili dve razpravi z domačimi in mednarodnimi panelistkami_i, ki sta ju moderirali Jana Renée Wilcoxen in Gwendolenn Sharp. V prvi panelni razpravi, ki je osvetlila tehnološke, etične, okoljske ter socialne dimenzije uporabe in razvoja UI, so sodelovale_i:
- Anna Giralt Gris – mednarodno nagrajena španska producentka in režiserka ter soustanoviteljica Artefacta, ki raziskuje film, tehnologijo in umetno inteligenco;
- Marco Fiore – strokovnjak za kulturne politike, kulturno dediščino in etiko UI, ki zagovarja digitalno pravičnost, trajnostno preobrazbo in družbeni dialog skozi kulturo;
- Gwendolenn Sharp – ustanoviteljica francoske organizacije The Green Room, ki spodbuja okoljske in družbene spremembe v glasbenem sektorju in kulturi na splošno; ter
- Filip Dobranić – filozof, sociolog kulture in soustanovitelj inštituta Danes je nov dan, ki z digitalnimi orodji krepi demokracijo, transparentnost in družbene spremembe.
Priložnosti in izzivi UI v različnih kulturnih praksah
Po kratkem odmoru je sledil drugi tematski sklop, osredotočen na UI v povezavi z okoljsko trajnostjo. Gwendolenn Sharp je kot moderatorka vodila pestro razpravo o priložnostih in izzivih, ki jih prinaša trajnostna raba tehnologij UI v ustvarjalnih praksah. V njej so sodelovale_i:
- Tanja Petrič – nagrajena literarna kritičarka, prevajalka in predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki se zavzema za pravice avtoric_jev v digitalnem okolju;
- Nejc Trampuž – slovenski novomedijski umetnik s priznanimi interaktivnimi projekti, ki raziskujejo UI, družbo, ekologijo in prihodnost;
- Ivan Iovine – italijanski oblikovalec interakcij in medijski umetnik, ki združuje robotiko, UI in biomimetiko za raziskovanje odnosa med naravo in tehnologijo; ter
- Matija Šturm – producent in strokovnjak s področja animiranega filma, predsednik združenja DSAF ter član upravnih odborov mednarodne pobude CEE Animation in ZDSFU.
Sklepni trenutki in refleksije o trajnostnem digitalnem razvoju v kulturi
Forum so zaokrožile misli Jane Renée Wilcoxen, ki je povzela glavne ugotovitve foruma. Ob koncu smo si ogledali odličen kratki animirani film Nejca Trampuža Zakoreninjeno v kodi. Dogodek se je zaključil s kosilom in priložnostjo za mreženje, nato pa so si udeleženke_ci ogledale_i razstavo del študentk_ov Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici To smo mi, pod vodstvom Roka Govednika.
Forum je znova potrdil pomen premišljenega pristopa k trajnostnemu digitalnemu razvoju v kulturnem sektorju, kjer je za uspešen napredek ključno upoštevanje in povezovanje vseh predstavljenih vidikov. Dogodek je obenem omogočil pomembno izmenjavo znanj, mreženje in krepitev mednarodnega sodelovanja v regiji.
