Filmski festivali: »manj je več« ali kako oporekati paradigmi nenehne rasti in spektakla

Najpomembnejše vprašanje, ki si ga mora zastaviti festival, je: »Zakaj obstajamo, kaj je naše glavno sporočilo / namen?«. Festivali obstajajo zaradi promocije filmske ustvarjalnosti, a so hkrati družbeno odgovorne platforme. So prostor intenzivnega srečevanja in izmenjave med publiko in filmskimi profesionalci. Poleg tega odpirajo pereča družbena vprašanja in, pomembno, vzgajajo svoje občinstvo. Vendar do publike ne smejo biti pokroviteljski; odgovornost festivalov je, da jo pri razvoju svojih dejavnosti dosledno upoštevajo.

Vprašanje rasti je drug pomemben vidik razvoja festivalov, na katerega je opozoril Jean. Manj je več: tako v smislu programa in občinstev kot tudi prizorišč. Poznavalec razvoja festivalov je v razmislek ponudil tudi koncept ničelne rasti festivala; pomembnejša od vsakoletne širitve festivala je njegova kakovost in spremljanje razvoja festivala.

Komuniciranje je tretji bistveni element. Gre za odnos s publiko, filmskimi profesionalci in nenazadnje z mediji. Tudi tukaj je ključno upoštevati »manj je več« –  kratka in učinkovita sporočila tako za publiko kot medije, domišljena dramaturgija programa … ipd.

Jedro festivala – ožja organizacijska ekipa, je seveda četrti ključen element. Nujno je, da o vseh vidikih festivala premišljuje in (so)odloča ožja ekipa in ne zgolj ena oseba.

V razpravi, ki je združila tako domače kot tuje predstavnike festivalov, smo se dotaknili ključnih elementov sodelovanja med festivali. Tudi v luči aktualnih sprememb podprograma Ustvarjalna Evropa – MEDIA, ki od leta 2020 prinaša še večji poudarek na povezovanju evropskih festivalov. Udeleženci razprave so se strinjali, da je sodelovanje (programsko, komunikacijsko, tehnično, razvojno …)  pomembno za razvoj in rast festivala. Vendar mora biti naravno in organsko, nikakor ne zgolj zaradi pridobivanja točk na razpisih.